Delniški trgi se že nekaj četrtletij gibljejo v širokem intervalnem pasu, iz katerega jim ne uspe narediti preboja, obveznice pa so dosegle nove rekordno nizke nivoje donosnosti do dospetja. To je predvsem posledica šibke makroekonomske slike in vidnega neuspeha politike centralnih bank, kjer lahko sklenemo samo to, da bodo v neki točki verjetno predstavljeni novi ukrepi (tako monetarni kot fiskalni) za spodbuditev inflacije. Obrestne mere se povsod po svetu pomikajo v območje proti ničli ali pod ničlo. Zanimiva pri vsej situaciji so naslednja opažanja: podjetja kopičijo rekordne vsote denarja v svojih bilancah in ga ne namenjajo investicijam, investitorji pa prav tako sedijo na denarju. Junijska anketa globalnih upravljalcev skladov, ki jo izvaja Bank of America Merrill Lynch, namreč kaže, da je povprečen delež denarnih sredstev v portfelju 5,7-odstoten, kar je največ po novembru 2001. Dve najdonosnejši valuti v svetu sta z inflacijo povezani brazilski real, ki je v primerjavi z evrom pridobil okoli 9 odstotkov, ter z deflacijo povezani japonski jen. Energija in materiali so letos najdonosnejša gospodarska sektorja, oba ciklična in povezana z inflacijo, druga dva najdonosnejša sektorja pa sta oskrba in široka potrošnja, oba neciklična in povezana z deflacijo. Rast cen obveznic je v letošnjem letu blizu rekordnih ravni, kljub temu pa je bitcoin pridobil skoraj 60 in zlato okoli 18 odstotkov. Naložbeni razred surovin (inflacija) in obveznic (deflacija) je letos boljši od delnic, kar se je nazadnje dogajalo pred globalno finančno krizo pred dobrimi osmimi leti.
Sklenemo lahko samo to, da je negotovost na finančnih trgih visoka. Del te negotovosti bo že čez slab teden dni razjasnjen z referendumom o brexitu. V primeru obstanka Velike Britanije v EU lahko pričakujemo rast borznih tečajev, v nasprotnem primeru pa kratkoročni negativen šok, ki mu bo po umiritvi strasti tudi sledila rast borznih tečajev, saj je veliko strahu že sedaj vgrajenega v tečaje delnic.
