V Ljubljani in na Kinu Otok v Izoli je na strokovnem seminarju v organizaciji zavoda Motovila/Centra Ustvarjalna Evropa pred kratkim gostovala Joanna Solecka, strokovnjakinja za promocijo filmov. In ko gre za promocijo filma, Soleckova, ki dela kot strokovnjakinja za mednarodne odnose z javnostmi v priznani agenciji za filmsko trženje Alphapanda ter je med drugim oblikovala promocijski kampanji za dva kratka filma, nominirana za oskarja, Rabbit a la Berlin in Joanna, dobro ve, o čem govori.
Ciljne skupine je treba spoznati
»Promocija filmov je poklic. Ciljamo na občinstvo, ki si sicer ne bi ogledalo filma, tako da se vsaka naša promocija začne s tem, da ugotovimo, kakšna je ciljna publika filma oziroma kdo so potencialni gledalci. Bolj ko si natančen, bolje je. Ko imaš enkrat v mislih ciljno publiko in kaj jih bo v filmu pritegnilo, začneš razmišljati o kanalih, prek katerih jim boš predstavil film, in kakšno vsebino jim boš posredoval skozi daljše obdobje, ko boš izvajal promocijo,« pravi Soleckova, ki poudarja, da bo vsak film privabil svoje občinstvo, zato je treba biti natančen pri identificiranju ciljnih skupin: »Ko veš, katere so, jih moraš spoznati in ugotoviti, kaj imajo rade, kaj je njihov jezik, ali so dejavne na družbenih omrežjih. V ozadju je veliko nenehnega raziskovanja, poleg tega pa se okolje družbenih omrežij izjemno hitro spreminja. Najstniki denimo niso na facebooku, zato moraš uporabiti druge platforme. Ko ciljaš na starše, še posebno mame, pa so družbena omrežja zelo primerna. Mame so denimo ena najaktivnejših skupin na družbenih omrežjih, denimo na facebooku, in to po vsem svetu, ker so tako angažirane in rade delijo stvari iz svojega vsakodnevnega življenja, ki je zelo frustrirajoče. Če govorimo o majhnih filmih in majhnem proračunu, so družbena omrežja idealna, saj so zelo poceni, je pa dejstvo, da vzamejo veliko časa.«
Vedno se vam bo povrnilo, če boste storili več
Promocija filma po njenih besedah lahko traja več kot eno leto in traja tudi po tem, ko film pride v kinematografe. Koliko prispeva k povečanju blagajniškega izkupička, Soleckova ne more reči, priporoča pa, da producenti vanjo vložijo najmanj deset odstotkov proračuna filma.
»Če je vaš cilj denar, potem vas bo to morda manj zanimalo, če pa želite spregovoriti o določeni temi ali graditi kariero režiserja, boste morda investirali v to. Skratka, če nekomu pomeni dolga kariera filma in razmišlja dolgoročno ter si gradi svojo publiko tudi za prihodnost, takšne stvari veliko pomenijo. Vem, da je za producente to težko, saj preštejejo vsak cent, poleg tega pa so po koncu snemanja filma izčrpani, vendar je dobro imeti ljudi, ki bodo to počeli za vas,« pojasnjuje in pripomni, čeravno ne v številkah, da promocija niti ni tako draga; obstaja pa tudi cenejša rešitev, pri kateri sama priskrbi strategijo, njeno izvajanje pa nato prepusti filmski ekipi. In kaj bi svetovala režiserjem, ki si profesionalne promocije kljub vsemu ne morejo privoščiti? »Uporabite kanale, ki jih že imate. Če ste že na facebooku, uporabite tega, enako instagram, premaknite množico s svojega osebnega profila na stran filma. Če imate zelo specifično temo, o kateri lahko govorite, uporabite twitter, ker z njim lahko vedno dosežete še več ljudi. Če lahko storite več, to zagotovo storite, ker se vam bo to vedno povrnilo. Če ne boste naredili nič in šli po tradicionalni poti, vas bodo morda opazili nekateri novinarji, kritiki, ki bodo pomagali filmu, a včasih se to ne zgodi. Sicer pa izkoristite skupnosti na družbenih omrežjih, ker bodo te glas o filmu širile naprej.«
