Nestrpnost do muslimanov je v Nemčiji v zadnjih letih močno narasla. Tako je pokazala včeraj objavljena študija univerze v Leipzigu, v kateri raziskovalci že od leta 2002 spremljajo avtoritarna in ekstremna desna prepričanja v družbi. Če je še leta 2009 manj kot tretjina anketiranih dejala, da se ob muslimanih včasih počutijo kot tujci v lastni državi, jih danes tako ocenjuje kar polovica. Na več kot 40 odstotkov se je povečal delež tistih, ki se strinjajo s trditvijo, da bi bilo treba muslimanom prepovedati priseljevanje v Nemčijo.
Večja nestrpnost zaradi beguncev
Rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih 2420 posameznikov, potrjujejo tisto, kar so že pokazali rezultati stranke Alternativa za Nemčijo (AFD) na deželnih volitvah. Bazen z aktualno politiko nezadovoljnih volilcev, še posebno s politiko do beguncev, se je v minulih nekaj letih precej povečal. In ti so svojega predstavnika našli v AFD, ki pretežno igra na karto ksenofobnih čustev. Raziskava je pokazala, da so prav podporniki AFD najbolj negativno nastrojeni proti muslimanom – kar več kot 85 odstotkov bi jih muslimanom prepovedalo priseljevanje v Nemčijo. Najmanj, 25 odstotkov podpore takšni politiki so izrekli volilci zelenih.
Zanimivo je, da so Nemci v zadnjih letih postali bolj nestrpni do mnogih manjšin, ne le do muslimanov. Skoraj za tretjino se je povečal delež tistih, ki menijo, da so Romi bolj nagnjeni h kriminalu kot Nemci (58,5 odstotka), delež tistih, ki menijo, da je homoseksualnost nemoralna, pa se je povzpel s 15,7 na 24,8 odstotka. Povečal se je tudi delež tistih, ki menijo, da istospolne poroke ne bi smeli dovoliti, in sicer z 29,4 na 36,2 odstotka. Vprašanje je seveda, zakaj. Raziskovalci menijo, da je rasistično in na splošno nestrpno atmosfero v državi ustvarila razprava o beguncih. Če je v zadnjih dvajsetih letih nestrpnost do drugačnih, do tujcev v Nemčiji vztrajno upadala, je bila razprava o beguncih dovolj zaostrena, da je ta trend obrnila.
Na drugi strani je spodbudno, da še vedno več kot polovica Nemcev meni, da demokracija v državi deluje. Pred desetletjem jih je tako mislilo 46 odstotkov. Tisti, ki imajo bolj liberalna in demokratična prepričanja, pa tudi jasneje kot pred dvema letoma zavračajo reševanje težav z nasiljem, kar je po besedah raziskovalcev vendarle dober znak. Raziskovalci tudi ugotavljajo, da je nemška družba vse bolj polarizirana. Tisti, ki so doslej po tihem gojili rasistična stališča, so jih vse bolj pripravljeni izraziti in uveljaviti z nasiljem. bah
