V starejši, a toplotno dobro izolirani stavbi sredi Ljubljane je približno 150 stanovanj. V enem od njih je zgolj v enem mesecu stanovalec za ogrevanje porabil za 120 evrov energije, a je plačal samo 20 evrov. V petih mesecih se je na njegovih položnicah nabralo za skupno 100 evrov stroškov, preostalih 500 evrov pa so namesto njega krili sosedje. »To je tako, kot če bi devet gostov v lokalu naročilo pivo po tri evre, deseti pa bi spil šampanjec za sto evrov, a bi gostinec račun enakomerno razdelil in vsakemu zaračunal 12,7 evra,« pripoveduje neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič. »Skladno s pravilnikom, ki ob nesorazmerno velikem odstopanju vsaj enega stanovanja določa, da se stroški za ogrevanje vseh stanovanj razdelijo glede na deleže ogrevane površine, pomeni, da je zapravljivec nagrajen, varčneži pa kaznovani,« dodaja.
Praviloma ni krivo potratno odpiranje oken
Novembra lani spremenjeni pravilnik bi moral odpraviti pretirano varčevanje in zapiranje radiatorjev ter gretje na račun sosedov, ki se je v blokih razširilo po obvezni vgradnji delilnikov leta 2011. A je novi pravilnik po Valenčičevih opozorilih zašel v drugo skrajnost in med blokovskimi stanovalci spet spodbuja potratnost.
Dolgoletni vodja javne mreže energetskih svetovalcev Ensvet Matjaž Malovrh sicer opozarja, da v tehnično urejenih blokih za ogrevanje enega stanovanja praviloma ni mogoče porabiti petkrat več, kot v povprečju porabijo sosedje, pa čeprav v stanovanju recimo bivajo kadilci in zato prostore veliko zračijo. A medtem ko je evropska direktiva vgradnjo delilnikov zahtevala samo v tehnično urejenih blokih, v katerih delilniki stanovalcem prinesejo višje prihranke od stroškov z njimi, jih je slovenska država brezpogojno predpisala povsod. Zato je ob ekscesni porabi energije po Malovrhovih besedah najprej treba preveriti, ali so v bloku izpolnjeni vsi trije nujni pogoji za obračunavanje stroškov ogrevanja po dejanski porabi oziroma delilnikih. »Sistem ogrevanja mora biti hidravlično uravnotežen, saj se sicer stanovanja bliže toplotni postaji pregrevajo, medtem ko tista najvišje nikoli ne dobijo dovolj toplote. Učinek je enak ob previsoki temperaturi vode v ogrevalnem sistemu, zato mora pravilno delovati regulacija vstopne temperature ogrevalne vode v odvisnosti od zunanje temperature. Navsezadnje pa delilnikov ni smiselno imeti v blokih brez termostatskih ventilov, saj brez njih stanovalci ne morejo regulirati toplote radiatorjev in s tem svoje porabe energije,« pojasnjuje Malovrh in dodaja, da stanovalci v dodatno toplotno izoliranih blokih še bolj občutijo vsakršne tehnične anomalije.
Ministrstvo se pripravlja na analizo
Ker je od 150 različnih etažnih lastnikov precej iluzorno pričakovati soglasje za sorazmerno drago tehnično sanacijo ogrevalnega sistema, je po Malovrhovi oceni prav, da do ureditve razmer v bloku ogrevanje vsi stanovalci namesto po dejanski porabi »kazensko« plačujejo po kvadraturi. »Šele če so vsi trije omenjeni tehnični ukrepi izvedeni in če ni napake v obračunu stroškov, je za previsoko porabo energije mogoče okriviti potratne navade stanovalcev ali recimo posumiti, da je lastnik brez potrebnega soglasja drugih lastnikov svoje radiatorje zamenjal za večje,« poudarja Malovrh. V takšnem primeru bi po njegovem mnenju ministrstvo za infrastrukturo v pravilniku moralo predpisati trikratni kazenski faktor izključno za potratneža in ne bi smelo – tako kot velja zdaj – udariti vseh etažnih lastnikov z obračunavanjem stroškov po kvadraturi.
Z infrastrukturnega ministrstva medtem sporočajo, da bodo šele po opravljeni analizi lahko določili potrebne spremembe in dopolnitve pravilnika. »Dejavnosti za čimprejšnjo izvedbo analize so v teku.«
