Mala, v premeru samo štiri centimetre velika zaponka iz železa, ki ima na sprednji strani v bron odtisnjen motiv kentavra lokostrelca, danes tiči v eni izmed vitrin Narodnega muzeja. Umeščeno med drugimi svetlečimi zakladi, ki so jih arheologi našli na nekaterih gorenjskih, domnevno že slovanskih najdiščih kot grobne pridatke, jo zlahka spregledate. Drznimo si precej domišljije in si zaponko za hip predstavljajmo pripeto na obleko kakšne srčne, svojeglave dame iz osmega stoletja, nemirnega časa, ko so si po obdobju preseljevanj narodov posamezna ljudstva izbojevala in utrjevala svoja posestva. Ljudstvo te gospe je bilo pač v Karnioli, domovini Slovanov, kakor je ozemlje ob zgornji Savi opisal Pavel Diakon z dvora Karla Velikega in ki je bilo v tem času pod langobardskim udarom. Zakaj svojeglave?
Srednji vek ni le mračen
Motiv naše fibule, čeprav je po tehniki in načinu izdelavi očitno iz tega časa, ni krščanski, ampak izvira že iz babilonske astrologije, utrdil pa se je v stari Grčiji kot simbol veseljačenja in je za ta čas skrajno nenavaden. Seveda je zgodba o lastništvu in pomenu tega kosa nakita lahko povsem drugačna. A ravno zaradi skrivnostnosti, umeščenosti tega drobnega predmeta med znano in neznano, ki buri domišljijo, bi dr. Timotej Knific, arheolog iz Narodnega muzeja, to malo najdbo postavil celo ob bok trem najzanimivejšim arheološkim predmetom, najdenim na našem ozemlju – prazgodovinski piščali, vaški situli in Emoncu.
To pa je le en izmed 830 predmetov Narodnega muzeja in še šestnajstih izposojenih, ki so del pred kratkim na novo zasnovanega srednjeveškega dela stalne arheološke razstave. Lično postavljena, dve sobi obsegajoča zbirka, ki zajema burno tisočletno obdobje, naslovljena je Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov, priča, da zares in to tudi na tem zgodovinsko nestalnem prepišnem območju, ki mu danes lahko rečemo državno ozemlje Slovenije, ne gre za mračni srednji vek. Gre za formativno plodno obdobje, ki ni samo vrzel med antiko in renesanso.
Dopolnitev z domišljijo
Seveda razstava ni serija zaponk s kentavri, ampak na njej najdemo tudi bolj običajne, vsakdanje predmete: glinene igrače, igralne kocke, nakit, igle, pasne zaponke, po čudežu ohranjene lesene pasti za živali, kovance, ključe, namizne nože, meče iz Ljubljanice, ostroge, čelade, fragmente orodja, okruške posodja in tako dalje. Vse to nam lahko ob zadostnem zgodovinskem kontekstu, kar je dobro izpeljana tendenca te razstave, oriše zgolj grobo sliko, ki si jo lahko pomagamo dograditi z domišljijo.
Pedagoški deli razstave, denimo grad iz lepenke, so primerni nalašč za to, čeprav niste več otroci. Lahko pa na razstavo pripeljete tudi njih in jim pokažete, da vitezi niso samo iz pravljic in televizije, ampak del zgodovine tudi našega prostora. Dokaz naj bodo meči, Narodni muzej hrani kar 26 od 31 mečev, najdenih v Ljubljanici. Dobro priložnost za to boste imeli že to soboto, ko bo zaradi Poletne muzejske noči tudi v Narodnem muzeju vse tja do polnoči vstop prost.
