Tudi japonska centralna banka je bila zadržana glede povečanja novih stimulativnih ukrepov, kar je dodatno okrepilo jen na 104,3 proti dolarju. Torej so vse centralne banke uprte v brexit. Ne glede na rezultat, tudi če Britanci izvolijo izstop, bi do dejanskega izstopa prišlo v nekaj letih, vmes so pa možnosti, da se izstop kljub izglasovanju tudi ne uresniči.
Cena zlata se je ponovno zaradi FED dvignila nad 1300 dolarjev za unčo, medtem ko so bile ravno govorice v maju o dvigu obrestne mere glavni povod, da se je cena zlata znižala vsega proti 1205 dolarjev za unčo. Zaradi najav negativnih obrestnih mer, delovanja centralnih bank v ekspanzivni smeri, kupovanja zlata centralnih bank (Rusija, Kitajska), vse večjih prilivov v ETF-sklade, ki kupujejo fizično zlato, in obdobja nizkih obrestnih mer je zlato še zmeraj privlačno in bo šlo še gor in bomo počasi videli nivoje 1350–1400 dolarjev za unčo. Treba se je zavedati, da na bankah na depozitu dobiš praktično nič obresti in da se depozitarji selijo v druga sredstva, ki prinašajo vsaj nekaj in nekaj tega denarja se definitivno seli tudi v zlato. Torej bodo letošnji zmagovalci vseeno rudniki zlata, saj smo mnenja, da se je prebil pomemben nivo 1300 dolarjev za unčo in ob navalu vlagateljev v ETF, ki vlagajo v zlato, bo to odlična podpora za nadaljnjo rast delnic zlatih rudnikov.
Med opaznimi sektorji v ZDA, ki se letos lahko pohvalijo s pozitivnim predznakom, so definitivno naftna podjetja, ki imajo še zalogo za rast, saj trenutno zaostajajo za rastjo cene nafte. Presenetljivo se dobro držijo ameriška podjetja iz javne oskrbe, ki jim prav tako koristi nizka obrestna mera, in sektor osnovnih potrošnih dobrin. V Evropi le stežka najdemo sektor, ki bi bil obarvan zeleno.
Pri nafti so tokrat v ospredju zdrave osnove, saj je bila v zadnjih dveh letih ponudba presežna v višini 1,5 do 2 milijona sodčkov dnevne produkcije, kar je oteževalo uravnoteženje povpraševanja in ponudbe. Zaradi nizke cene nafte in drastičnih rezov pri naložbah naftnih podjetij smo zdaj priča, kako bomo prišli po naravni poti, tokrat ne s pomočjo OPEC, do ohlajanja proizvodnje nafte, kar se že dogaja na ameriških tleh in seveda malce višje cene. Dejstvo je, da je potrebno za nadomestitev trenutne proizvodnje veliko milijard evrov, da se zadosti še zmeraj rastočemu povpraševanju in neizbežna je rast v ceni nafte. Če pa pride spet do nižje cene nafte proti nivoju 30–35 dolarjev za sodček, kot to vidijo nekateri črnogledi analitiki, nas definitivno v prihodnjem letu ali dve čaka šok na strani ponudbe, saj bo marsikatero naftno podjetje ustavilo naložbe in raje počakalo na višje cene, kot pa da prodajajo nafto izpod cene.
