Znano je, da se rak jajčnikov razvija brez očitnih simptomov, zato bolezen večinoma odkrijejo v napredovali fazi, ko je tudi izid zdravljenja slabši. Dobra novica pa je, da pojavnost raka jajčnikov ne narašča, v zadnjih desetih letih pri nas zboli od 160 do 170 žensk na leto.
Pri zdravljenju raka jajčnikov je prvo na vrsti kirurško zdravljenje. Uspešnost je odvisna od tega, koliko tumorja jim uspe odstraniti, pojasnjuje kirurg Aleš Vakselj, vodja Oddelka za ginekološko onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI). Bolnice nato prejmejo kemoterapijo. Kadar kirurško zdravljenje ni mogoče, bodisi zaradi preveč razsejanega tumorja bodisi zaradi slabega stanja bolnice, začnejo zdravljenje s kemoterapijo. Cilj tega je tudi, da bolnico pripeljejo do operacije.
Nova tarčna zdravila
Zadnja tri leta imamo pri zdravljenju raka jajčnikov na voljo tudi tarčna zdravila. Najprej so začeli uporabljati bevacizumab, ki deluje na rastne faktorje v telesu, s čimer zavrejo tudi nastajanje novih žil v tumorju in deloma zavrejo rast tumorja. Kadar gre za raka v napredovalem stanju, lahko to zdravilo priključijo kemoterapiji že v sklopu primarnega zdravljenja, saj okrepi kemoterapijo, uporabijo pa ga tudi pri zdravljenju ponovitev bolezni.
Z letošnjim letom je na voljo tudi zdravilo olaparib, ki je usmerjeno na mutacijo v genu BRCA v tumorju. Ta mutacija povzroča nestabilnost v tumorju in s tem večjo dovzetnost za zdravljenje s kemoterapijo, olaparib pa ciljano vpliva na tumorske celice in jih še dodatno poškoduje. Kot vzdrževalno zdravljenje ga predpišejo bolnicam z rakom jajčnikov z mutacijo BRCA, ki so že prejele zdravljenje s kemoterapijo zaradi ponovitve bolezni, kemoterapija pa je bila učinkovita. Tovrstno zdravljenje za sedem mesecev podaljša interval do ponovnega napredovanja bolezni, ko je potrebno ponovno zdravljenje s kemoterapijo. Ko se bolezen ponovi, je namreč neozdravljiva. To zdravilo pomaga k temu, da so bolnice v intervalih od ene kemoterapije do naslednje dlje časa brez toksičnih zdravil, pojasnjuje asist. dr. Erik Škof iz sektorja za internistično onkologijo OI.
Obsevanje ima pri zdravljenju raka jajčnikov manjšo vlogo in ga v sklopu primarnega zdravljenja izvajajo le izjemoma. Kadar se bolezen ponovi in je lokalno omejena, kirurški poseg pa ni mogoč, ima svoje mesto tudi obsevanje.
Mutacije genov
Pri večini žensk, ki zbolijo za rakom jajčnikov, vzrok za nastanek raka ni znan, pri manjšini pa je posledica genskih okvar. Te posameznice med bolnicami morajo najti, ker prisotnost mutacije lahko vpliva na zdravljenje. V zadnjih letih je genetsko testiranje namreč pomembno tudi pri načrtovanju zdravljenja raka jajčnikov – kot rečeno za sistemsko zdravljenje bolnic z mutacijo BRCA in ponovljenim rakom jajčnikov, pojasnjuje doc. dr. Mateja Krajc, vodja ambulante za onkološko genetsko svetovanje OI.
Dedne oblike raka dojk in jajčnikov so najpogosteje povezane z mutacijami genov BRCA. Bolnicam z rakom jajčnikov glede na podatke o raku v družini priporočajo, da opravijo genetski test, da ugotovijo morebitno gensko okvaro. Test danes ponudijo tudi bolnicam z rakom jajčnikov, ki imajo določeno tkivno značilnost, četudi v družini nihče ni zbolel za rakom. »Pred letom in pol se je izkazalo, da je pri teh ženskah več kot 20-odstotna verjetnost, da bomo našli genetsko okvaro. Naše prve ugotovitve kažejo, da je to tveganje celo višje,« je pojasnila Krajčeva.
Preventivna odstranitev
Raka jajčnikov žal ne moremo preprečiti, prav tako ne poznamo učinkovitih presejalnih testov, s katerimi bi bolezen zgodaj odkrili.
»V poštev bi prišli dve metodi, UZ jajčnikov in tumorski označevalec v krvi, a se nista izkazali za učinkoviti. Celo več, pri visokoogroženih ženskah, pri katerih pričakujemo, da bodo zbolele, raka nismo odkrili, čeprav smo UZ izvajali na tri mesece in hkrati merili tumorske markerje: oba testa sta bila negativna, rak pa je že bil prisoten,« je ponazorila Krajčeva.
Zato onkologi zdravim ženskam, ki imajo glede na družinsko anamnezo več kot deset odstotkov tveganja, da bodo zbolele za rakom jajčnikov, ali imajo znano mutacijo BRCA, kjer je tveganje še višje, priporočajo preventivno kirurško odstranitev jajčnikov z jajcevodi, saj se s tem za 99 odstotkov zmanjša možnost, da bodo zbolele. Bolnicam predstavijo tudi posledice take odločitve.
Skoraj desetletje že vemo, da rakave celice nastanejo v distalnem delu jajcevoda (to je del jajcevoda ob jajčniku) in se potem razsejejo v jajčnik in nastane rak jajčnika ali v trebušno votlino. Gre za epitelni tip raka, ki ga ima velika večina bolnic z rakom jajčnikov. Zato mlajšim bolnicam, ki ne želijo prezgodnje menopavze, ponudijo, da odstranijo samo jajcevoda in ob pričakovanju menopavze (pri 50 letih starosti ali prej) odstranijo še jajčnika. »Mislimo, da smo s tem odstranili vzrok za raka,« razloži Aleš Vakselj.
Pri bolnicah z odstranjenimi jajcevodi morajo stanje jajčnikov spremljati še posebej skrbno, ko se bližajo meni, saj lahko nastanejo drugi, redkejši tipi raka jajčnikov.
Odstranila samo jajcevoda
Za odstranitev jajcevodov se je odločila tudi Darja Molan, ki je pred tremi leti, ko ji je bilo 30 let, zbolela za rakom dojke. Ker je bila nosilka genske mutacije, se je po odstranitvi tumorja in zdravljenju s kemoterapijo odločila za preventivno odstranitev dojk. Čez nekaj mesecev so odkrili ciste na jajčnikih in svetovali, da odstrani še jajcevoda. Po 40. letu starosti pa bo preventivno odstranila še jajčnike, če bo to »takrat še potrebno, glede na razvoj znanosti«, je optimistična Molanova.
Jasno je bilo, da je mutacijo podedovala od mame. Čez nekaj mesecev se je tudi ona odločila za preventivno odstranitev jajčnikov. »Vse UZ-preiskave pri mami so pokazale, da so jajčniki zdravi, tudi UZ dan pred operacijo. A pri operaciji se je izkazalo, da je na jajcevodu že šest centimetrov velik rak,« je povedala Molanova. Na srečo se rak še ni razširil zunaj jajcevoda.
»Veliko ljudi, tudi ženske, ki imajo potrjeno gensko mutacij, je skeptičnih do preventivnih odstranitev. Sama sem se z lahkoto odločila za preventivno odstranitev dojk in jajcevodov, saj ko enkrat izkusiš raka, narediš vse, da ne boš še enkrat zbolel,« pove Molanova, ki sedaj kot članica združenja Evropa Donna s svojo izkušnjo ozavešča predvsem mlade bolnice.
Nova spoznanja
Ozavestiti bo treba, kot kaže, tudi strokovno javnost. Na vprašanje bolnice, ki je bila pred 22 leti operirana zaradi hormonsko odvisnega raka dojke, zakaj ji lani, ko so ji odstranili maternico zaradi neonkoloških vzrokov, niso odstranili tudi jajčnikov, je Aleš Vakselj opozoril, da je bila to zdravnikova strokovna napaka.
»V zadnjih letih je prodrlo spoznanje, da so vsi raki jajčnika v osnovi metastatski, saj rakave celice iz jajcevoda zasevajo v jajčnik. Pred tremi leti so v ZDA in Kanadi sprejeli priporočila za ginekologe, da pri vseh pomenopavznih ženskah, pri katerih opravljajo ginekološke operacije, odstranijo tudi jajčnike in jajcevode, četudi nimajo povečanega tveganja za razvoj raka. Priporočajo tudi, da pri predmenopavznih ženskah, ki ne bodo več imele otrok, pri ginekoloških operacijah odstranijo jajcevoda. Obetajo si, da bodo s tem zmanjšali pojavnost raka na jajčniku,« je pojasnil kirurg. Za rakom jajčnikov najpogosteje zbolijo ženske med 55. in 65. letom starosti.
