»Jejte mastno hrano.« Sliši se kot izpolnitev sanj vsakega človeka, ki se je doslej zatekal k nizkokaloričnim jogurtom, mleku, maslu in se izogibal mesu ter drugim živilom, polnim maščob. A ne gre več le za sanje. Še več, ne le da je polnomastna hrana neškodljiva in vas ne bo zredila, ampak je celo priporočljiva. In to veliko bolj kot izdelki z nizko vsebnostjo maščob, ki so po novih ugotovitvah, pravzaprav pravi revoluciji, kar zadeva pogled na prehranjevanje in diete, izredno nezdravi in celo – redijo.

Treba je jesti maščobe, največji sovražnik je sladkor

Ko je David Unwin, kot je povedal za revijo New scientist, svojim pacientom z diabetesom tipa 2 in tistim, ki so želeli shujšati, svetoval, naj počnejo nasprotno od tega, kar priporoča uradna medicina, so mu kolegi govorili, da je to nevarno. Unwin je svojim pacientom namreč priporočal, naj nehajo šteti kalorije, jedo hrano, ki vsebuje veliko maščob, tudi nasičenih, in se izogibajo ogljikovim hidratom, torej kruhu, krompirju, testeninam in rižu ter predvsem sladkorju. Ki ga je, mimogrede, na tone v predelani hrani in prav v izdelkih z malo maščobami, saj jih pogosto zamenjujejo s sladkorjem. Samo poglejte si dokumentarni film That sugar ameriškega režiserja Damona Gameauja, pa boste vedeli, o čem govorimo.

Sladkor seveda redi, zato Unwinovo priporočilo, da se mu je treba izogibati, ni problematično, pravi kriminal pa je bilo po mnenju ugledne zdravniške srenje njegovo promoviranje mastne hrane. Vendar pa je imel Unwin prav. Da so njegove besede vredne zlata, se je pokazalo ne samo pri njegovih diabetičnih bolnikih, ki so sladkor v krvi ob upoštevanju njegovih navodil spravili na zdravo raven, ampak tudi pri tistih pacientih, ki so si drznili ugrizniti v mastno hrano in – shujšali.

Trditvam, da dieta, ki je povzročila pravo histerijo v Veliki Britaniji, res ni privlečena za lase, pritrjuje vedno več znanstvenikov, zdravnikov in prehranskih strokovnjakov. Agresivno tridesetletno promoviranje izdelkov z malo maščobami in živil, kot so kruh, testenine, krompir in riž, ter smernice, po katerih bi ti izdelki morali sestavljati tretjino našega krožnika, pa so vedno bolj na udaru.

Največja zabloda moderne medicine

Dokler je šlo za Unwina in nekatere druge posameznike, ki so plavali proti toku, je javnost morda še mislila, da gre za eno od dietnih muh, ko je prejšnji mesec v medije prišlo kritično poročilo britanskega združenja zdravnikov National obesity forum, ki se spopada z nadzorovanjem telesne teže, pa je nastala panika. V javnost je namreč, sicer prehitro in nenačrtovano, prišla raziskava, ki sporoča, da uživanje maščob ne redi ter da naj ljudje nehajo šteti kalorije in jesti nemastne izdelke in živila, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, zamenjajo pa naj jih prav z maščobami. Poročilo pravi, da je priporočanje diet, ki vsebujejo živila z nizko vrednostjo maščob in holesterola, kar je zdravstvena politika že od začetka 80. let naprej, temeljilo na nepravilni znanosti. Obenem pa avtorji raziskave obtožujejo državne zdravstvene ustanove, da so paktirale z živilsko industrijo, ki ne samo da ni ustavila povečevanja števila ljudi s čezmerno telesno težo, ampak je k temu celo pripomogla.

Nasičene maščobe ne škodujejo srcu, pišejo v poročilu, polnomastni mlečni izdelki pa ga lahko celo varujejo. »Promoviranje hrane z nizko vsebnostjo maščob je morda največja zabloda moderne medicine, ki ima uničujoče posledice za zdravje,« je izjavil britanski kardiolog Aseem Malhotra, ki z drugimi zagovorniki maščob pravi, da bi se morali za vsako ceno izogibati industrijsko pripravljeni hrani, ki je označena z nizko vrednostjo maščobe ali holesterola, pacienti z diabetesom tipa 2 pa bi morali jesti hrano, bogato z maščobami.

Dieta z nizko vsebnostjo maščob

Poročilu v prid govori tudi španska študija, ki je v petih letih, kolikor je trajala raziskava, prišla do neizpodbitnega dokaza, da je dieta, po kateri uživamo nemastno hrano, pri nadzorovanju diabetesa in proti nabiranju maščobnih oblog okoli srca manj učinkovita od tiste, ki priporoča uživanje maščob. 7500 moških in žensk so razdelili v tri skupine, od katerih je ena sledila neomejeni mediteranski dieti, bogati z olivnim oljem, druga dieti, pri kateri so se morali izogibati vseh maščob, tretja pa je jedla oreške. In rezultat? Najslabše se je izkazala skupina, ki je uživala malo maščob, najbolje tista, ki je jedla oreške, mediteranska pa je pristala med njima.

Ugotovitve vseh omenjenih maščoboljubcev pa je v svoji knjigi Eat fat, get thin (Jejte mastno in shujšajte) podprl tudi Mark Hyman, znani ameriški zdravnik in publicist, ki med drugim poudarja naslednje: redi sladkor, ne maščoba, dietna maščoba je bolj problematična od sladkorja, dieta z nizko vsebnostjo maščob je škodljiva za srce in vsebuje veliko sladkorja, nasičena maščoba ni vaš sovražnik, dobre maščobe lahko delujejo zdravilno. In za konec: možgani so sestavljeni iz 60 odstotkov maščob in te, zlasti omega 3, potrebujejo. Nahranite jih torej in nato še enkrat dobro premislite, preden boste denimo segli po nizkokaloričnem jogurtu.

,

“Zdrav” in zdrav krožnik

New scientist

PODATKI

Standardni krožnik z nizko

vsebnostjo maščob

Alternativni krožnik

z visoko vsebnostjo maščob

38 %

1 %

4 %

45 %

maščobe

ogljikovi

hidrati

ogljikovi

hidrati

maščobe

500–1400

kalorij

0–160

kalorij

8 %

mlečni

izdelki

41 %

12 %

16 %

21 %

14 %

sadje in

zelenjava

beljakovine

sadje in

zelenjava

beljakovine

mlečni

izdelki