Precej obiskovalcev jeseniške bolnišnice se je ustavilo v preddverju ob sprejemni pisarni in se pogovorilo z zdravnico Barbaro Zupančič, medtem ko jim je študentka Fakultete za zdravstvo Jesenice Martina Lukan izmerila krvni tlak. Na Jesenicah so namreč po tednu ozaveščanja o srčnem popuščanju pripravili stojnico, na kateri so se lahko mimoidoči o tovrstnih težavah s srcem pogovorili z zdravnico.
Najprej izmerijo krvni tlak
Krvni tlak Vineta Rajglja, ki je bil v bolnišnici po naključju zaradi prijatelja, ni kazal posebnosti, je povedala zdravnica, zadovoljen pa je bil tudi Rajgelj. »Krvni tlak izmerimo zato, ker je to, kadar je povišan, napovedni dejavnik tveganja za nastanek srčnega popuščanja. Zato ga aktivno iščemo, da bi ga lahko uravnavali in s tem srčno popuščanje preprečili,« je obiskovalcem po pogledu na izmerjene številke pojasnila Zupančičeva. Povprašala jih je tudi o počutju, o morebitnih razvadah in zdravilih, ki jih jemljejo. »Zdravniki moramo vse to vedeti. Kajenje je na primer vzrok za ishemično bolezen srca, ki lahko vodi v srčno popuščanje. Prav tako tveganje predstavljata prekomerno pitje alkohola in uporaba drog, predvsem kokaina.«
Nekateri obiskovalci so zdravnici zaupali, da jemljejo zdravila, a so potožili, da se njihovih imen ne spomnijo. Zupančičeva jih je opozorila, da je to pomemben podatek tudi za primer, če bodo potrebovali nujno medicinsko pomoč. »Na osnovi podatka, katera zdravila ljudje jemljejo in v kakšnih odmerkih, vemo, za katerimi boleznimi se zdravijo.« Če so bolezni, kot je na primer sladkorna bolezen ali povišan krvni tlak, pod nadzorom, je tudi možnosti za nastanek srčnega popuščanja manj. »Povprašamo pa jih tudi po simptomih. Bolniki s srčnim popuščanjem, pri katerem srce ne more več prečrpati toliko krvi, kot je običajno, potožijo o slabši zmogljivosti in večji utrujenosti ter o dušenju ob naporu. Tisti, pri katerih je bolezen že napredovala, pa tožijo o tem že v mirovanju, pesti jih tudi otekanje nog in trebuha.«
Ni tako tragično, kot se sliši
Ob takšni diagnozi, ki jo zdravniki določijo šele po preiskavah (EKG, rentgensko slikanje srčne votline, ultrazvok srca), mnogi bolniki prebledijo. »Ustrašijo se, da bo njihovo stanje iz dneva v dan slabše in da jih morda že čez kakšen teden čaka popolna odpoved srca. Pa vendar ni tako,« bolnike pomirja zdravnica. Za zle slutnje bolnikov je kriva statistika. Kar od 30 do 40 odstotkov bolnikov ima ob postavljeni diagnozi tako hude težave, da umrejo v enem letu po postavitvi diagnoze, več kot polovica pa v prvih petih letih po tem. Vendar lahko zgodaj odkrita bolezen in zdravila, včasih pa so potrebni tudi kirurški posegi, življenje precej podaljšajo in izboljšajo njegovo kakovost.
Zmotno pa je po mnenju zdravnice prepričanje, da srčno popuščanje prizadene le starejše. »Povprečen bolnik je res star 70 let, vendar pa imajo lahko srčno popuščanje tudi najstniki s prirojeno srčno napako. Veliko je odvisno od vzroka za to bolezen.« Zato je ključnega pomena preventiva, za katero nikoli ni prezgodaj. Zdravnica sem uvršča zdrav življenjski slog z ustrezno prehrano, pri kateri je treba posebno pozornost nameniti zmanjšanemu vnosu soli, izogibanju razvadam in gibanju, ki ga v zmerni intenzivnosti priporoča tudi tistim, ki se z boleznijo že soočajo. »Predvsem se je pri prehrani treba zavedati, da ni priporočljivo zaužiti več kot dva grama soli na dan. Mnogi pozabljajo, da je to zelo malo, presežena vrednost pa jim povzroča zastajanje vode v telesu ter zatekanje nog in trebuha. Soli sme biti le za čajno žličko. Upoštevati je treba tudi tisto, ki je skrita v pripravljeni hrani, na primer v instant juhah, slanih prigrizkih...« Ključnega pomena sta tudi nadzor in uravnavanje vseh drugih bolezni, ki jih ima bolnik in ki lahko privedejo do srčnega popuščanja.
