Vodstvo inšpektorata za delo z glavno inšpektorico Natašo Trček na čelu ne omogoča ustreznih pogojev za delo, ne sprejema strokovnega in delovnega dialoga, obenem pa nenehno izvaja mobing nad zaposlenimi, opozarja sindikat inšpektorata. Neustrezno vodenje, napačne usmeritve inšpekcijskega dela, neustrezno kadrovanje, podhranjenost števila inšpektorjev, porušena socialna klima in nizka delovna motivacija vplivajo na kakovost dela inšpektorjev, v letošnjem letu pa tudi na količino opravljenega dela, trdijo v sindikatu. Sindikat je v torek ministrstvoma za delo in javno upravo, inšpektoratu za javni sektor in varuhu človekovih pravic poslal poziv k odpravi nezakonitosti in ureditvi razmer.
Inšpektorji morajo šefinje voziti po opravkih
V sindikatu izpostavljajo spremembo akta o sistematizaciji in organizaciji delovnih mest, ki je po njihovi oceni bistveno posegel v učinkovitost inšpekcijskega dela in dostopnost inšpekcij za stranke. Prav tako nesmiselna naj bi bila združitev enot in ukinitev pisarn, ki je namesto načrtovane racionalizacije menda še povečala stroške in zmanjšala učinkovitost inšpekcijskih akcij.
Glavni inšpektorici očitajo tudi sporno kadrovanje. Medtem ko se je v času njenega triletnega mandata število inšpektorjev zmanjšalo, je po drugi strani v upravi zaposlila tri ljudi. Zaradi kadrovske podhranjenosti narašča število nadur, ki pa so redko priznane in še to v minimalnem obsegu, trdijo inšpektorji. Ob tem naj bi vodstvo inšpektorjem nalagalo številna nepotrebna dodatna administrativna dela, pa tudi skrb za vozni park in celo vožnje vodstva po opravkih po Ljubljani.
Zaposleni se tresejo, jočejo...
Najhujši problem naj bi bil mobing. »Če kdo želi kakšno pojasnilo, se ga utiša. Če kdo vztraja, sledi maščevanje s šikaniranjem, iskanjem napak, nadlegovanjem z malenkostmi, obrekovanjem pri sodelavcih, grožnjami z odpuščanjem in premeščanjem na druge lokacije,« trdijo v sindikatu. Šikaniranje naj bi se v zadnjih treh letih razraslo do takšne mere, »da se zaposleni trese, joče, pobledi in je tisti dan nezmožen opravljati delo«.
V sindikatu trdijo, da vodstvo z raznimi posebnimi ugodnostmi (dovoljenje za delo na domu, udeležbe na konferencah v tujini, boljši pogoji dela...) snubi nekatere zaposlene, naj nadzirajo in gledajo pod prste drugim delavcem in poročajo o pomanjkljivostih. Ob ustanovitvi sindikata v letu 2014 je zaposlenim menda celo svetovalo, naj se ne družijo s »problematičnimi« člani.
Inšpektorat za delo zavrača očitke
V inšpektoratu za delo pravijo, da vsebuje poziv »veliko neresnic in neutemeljenih očitkov«, ki jih »ostro zavračajo«. Sprememba sistemizacije in reorganizacija sta bili po njihovih besedah nujni zaradi normalne organizacije dela, poleg tega naj bi bili zaposleni zdaj enakomerneje obremenjeni. Ker inšpektorat še vedno posluje na istih 15 lokacijah, se s tem tudi ni zmanjšala dostopnosti upravnih storitev za uporabnike, pravijo v inšpektoratu. Prav tako naj ne bi držalo, da odrejanje dodatnih nalog onemogoča ukrepanje pri nujnih nalogah, saj so te, kot pravijo, opredeljene v zakonu o inšpekciji dela in internem aktu.
V inšpektoratu zavračajo tudi očitke o trpinčenju zaposlenih. Doslej so, kot pojasnjujejo, prejeli le eno prijavo, a jo je komisija zavrnila. Lanska anketa, ki so jo izvedli med zaposlenimi, pa menda tudi ni pokazala ne slabega vzdušja med zaposlenimi in ne šikaniranja, pravijo. Odgovorov ministrstva za delo do konca redakcije nismo prejeli.
