Predstavljamo tri mlade Ljubljančanke in enega Ljubljančana, ki na trgu dela iščejo priložnost, da se zaposlijo in se tako postavijo na lastne noge. Jasmina, Tanja, Monika in Matija delijo usodo trenutno 2677 brezposelnih mladih Ljubljančank in Ljubljančanov, ki po koncu izobraževanja pri delodajalcih pogosto ne dobijo priložnosti za zaposlitev, saj jim manjka dragocenih delovnih izkušenj.

Mladi ranljiva družbena skupina

Četverica mladih trenutno sodeluje v projektu Kul služba! Mestne občine Ljubljana, ki je prepoznala, da so mladi zelo ranljiva družbena skupina na trgu dela. Občinski urad za mladino je projekt vzpostavil ob pomoči Javnega zavoda Ceneta Štuparja, Zavoda Nefiks, Mladinske organizacije TiPovej! in ob finančni podpori zavoda za zaposlovanje. Namen tega na neki način pilotnega projekta je ustvariti povezavo med delodajalci in mladimi, da bi ti dobili priložnost, da se izkažejo.

Mestna občina Ljubljana je na povabilo za sodelovanje pri projektu Kul služba! prejela 317 vlog mladih iskalcev prve zaposlitve, 37 kandidatov je povabila v naslednji krog na predhodno usposabljanje.

Ker ne gre za socialni projekt, bodo le nekateri sodelujoči v projektu Kul služba! povabljeni na trimesečno usposabljanje na konkretnem delovnem mestu in nobenemu od kandidatov trajnejša oblika zaposlitve po koncu tega projekta ni avtomatično zagotovljena. Mladi se bodo morali izkazati in delodajalcem pokazati motivacijo, morebitna zaposlitev pa bo odvisna tudi od finančnih zmožnosti posameznega delodajalca.

Občina želi projekt v prihodnje nadgraditi in razširiti

Skozi zgodbe Jasmine, Tanje, Monike in Matija želimo prikazati, s kakšnimi ovirami se soočajo mladi, ki iščejo zaposlitev, in kakšno pomoč bi si želeli. Hkrati bomo spremljali njihov napredek v projektu Kul služba! in popisali njihove vtise o tem, kaj so odnesli od tega projekta ter kako bi ga občina po njihovem mnenju lahko še izboljšala. Na uradu za mladino so zagotovili, da želijo pridobiti čim več povratnih informacij od mladih, ki sodelujejo v projektu, saj ga želijo v prihodnje nadgraditi in razširiti.

Jasmina Dautovič

Starost: 26 let Izobrazba: ekonomski tehnik Želeno delovno mesto: pogrebno-pokopališki delavec (Žale)

Jasmina je v času študija opravljala različna dela prek študentske napotnice. »Delala sem v trgovinah, kliničnem centru, Mladinskem svetu Slovenije, zavodu za transfuzijsko medicino, tudi na Žalah sem pred leti že opravljala delo, za katerega sem se prijavila sedaj. Vsako delo vzamem kot izziv in se hitro priučim specifičnih zahtev,« je svoje izkušnje naštela Jasmina, ki je na zavodu za zaposlovanje prijavljena nekaj mesecev.

Od delodajalcev po navadi ne dobi niti odgovora na prošnjo, prepričana pa je, da bi se jim lažje predstavila, če bi jo vsaj povabili na razgovor. Še najbolje pa bi jih lahko prepričala, tako pravi Jasmina, če bi ji omogočili poskusno delo, kjer bi jim pokazala svojo voljo in motivacijo. Projekt Kul služba! Jasmina razume kot priložnost, da pridobi nove izkušnje, vzpostavi nove stike in na morebitnem usposabljanju preveri, ali uživa v tem delu. »Čeprav gre le za tri mesece usposabljanja na delovnem mestu, je to bolje kot nič. Nekaj novega preizkusiš, nekaj malega zaslužiš, škoditi ne more,« je ocenila Jasmina. Dodala je: »Treba je biti pozitiven, če ne bo tu uspeha, bo nekje drugje«.

»Želela bi, da bi nam občina dala jasneje razdelana navodila in opredelila naše pravice in dolžnosti v tem projektu. Ne vem recimo, kdaj se bo začelo usposabljanje, če bom izbrana za to delovno mesto. Super bi bilo tudi, če bi nam vnaprej povedali, kje je realno pričakovati samo trimesečno usposabljanje in kje dejansko obstaja možnost daljše zaposlitve. Za nas je to pomembno – če se nam v tem času kje drugje ponudi priložnost, se lažje odločimo, čemu dati prednost,« je dejala Jasmina.

Tanja Štefanič

Starost: 28 let Izobrazba: magistrica obramboslovja Želeno delovno mesto: strokovni sodelavec v Točki vseživljenjskega učenja (Mestna knjižnica Ljubljana)

Po skoraj dveh letih na zavodu za zaposlovanje Tanji nekoliko pada motivacija za pošiljanje prošenj za zaposlitev. »Pol leta sem bila zelo motivirana za to, da bom dobila službo v svojem poklicu, a ko iz tega ni bilo nič, sem prošnje začela pošiljati na raznorazna delovna mesta. Brez težav bi vzela tudi službo, kjer ni potrebna visoka izobrazba, a povsod se obregnejo ob moj magisterij, ker da sem preveč izobražena za 'navadno' delo. Razmišljala sem, da bi v prošnje začela pisati, da imam samo srednješolsko izobrazbo, vendar ne želim lagati, saj lahko delodajalec preveri takšne podatke,« je svojo dilemo pojasnila Tanja. Kot študentka je delala v proizvodnji, vodila animacije in plavalne tečaje, bila je blagajničarka v trgovini, trenutno pa sodeluje pri projektih Šport špas in Žogarija ter kot prostovoljka v Cent'ru Most inštruira predvsem osnovnošolce.

»A uradnih izkušenj dela 40 ur na teden nimam. Zato upam, da mi bo vsaj sodelovanje v projektu Kul služba! neka referenca za v prihodnje, da bom vzpostavila kakšne dragocene stike, da se bodo mogoče name spomnili, ko bodo dejansko imeli odprto delovno mesto,« upa Tanja. Prizna, da bo razočarana, če ne bo izbrana za usposabljanje na delovnem mestu: »Nekaj te komaj razveseli, potem si pa že spet razočaran.« Želi si, da bi bil postopek tega projekta manj dolgotrajen, saj bi mu honorarno delo in preostale obveznosti v svojem življenju tako lažje prilagodila.

Monika Leskovar

Starost: 26 let Izobrazba: jeseni diplomirana pravnica Želeno delovno mesto: sodelavec na področju izvršb (Javni holding Ljubljana)

»Osnovni problem pri iskanju službe je pomanjkanje delovnih izkušenj, ker ne izpolnjujem osnovnega pogoja iz razpisov. V nekaterih oglasih zahtevajo po dve leti ali tri leta izkušenj, kar je za mlado osebo res veliko,« pove Monika, ki je na zavodu za zaposlovanje prijavljena nekaj mesecev. Do zdaj je pošiljala po približno pet prošenj na teden, a je priznala, da je v tem trenutku še nekoliko izbirčna. »Najprej želim poskusiti najti službo kot pravnica, zato sem si postavila rok pol leta, da iščem službo predvsem na tem področju. Če v tem času ne bo zaposlitve, bom prošnje pošiljala tudi za delovna mesta, ki mi niso toliko blizu, ker je vse bolje kot sedeti doma in čakati na idealno službo,« je razmišljala Monika. »Mladi za začetek rabimo neko službo, da vsak mesec dobimo neki dohodek, potem pa lahko iščemo kaj primernejšega,« je dejala prihodnja pravnica. Monika je prek študentske napotnice že delala kot pomočnica referenta za izvršbe v bančništvu, opravljala je tudi druga dela, a pravi, da delodajalci študentskega dela ne jemljejo kot uradne izkušnje.

»Projekt Kul služba! vidim kot odskočno desko. Čeprav lahko potencialno upam le na tri mesece usposabljanja, bom vsaj imela neke uradne izkušnje, ker bom lahko rekla, da sem sodelovala v tem projektu. Pridobim pa lahko nova poznanstva in se ob tem še česa naučim. Malo bomo tudi plačani, če bomo prišli do usposabljanja na delovnem mestu, kar je vsekakor bolje kot nič,« je Monika naštela prednosti tega projekta.

Matija Kocjančič

Starost: 24 let Izobrazba: grafični tehnik Želeno delovno mesto: knjigovez (Mestna knjižnica Ljubljana)

Matija je na zavodu za zaposlovanje prijavljen približno dve leti. Ker nima dela, se trenutno ukvarja s svojimi hobiji, saj upa, da mu bodo v življenju nekoč prišli prav, in pošilja prošnje. »Človek po določenem času začne malo izgubljati motivacijo za pošiljanje prošenj, ker veliko delodajalcev nanje niti ne odgovori,« pove mladenič.

»Delodajalci zahtevajo veliko izkušenj, za mladega človeka pa je tak pogoj usoden, saj zaradi mladosti tega pogoja ne izpolnjuje,« ugotavlja Matija, ki je prepričan, da bi se vsakega dela zlahka priučil, če bi mu delodajalci le dali priložnost, da se izkaže. V preteklosti je delal denimo kot prostovoljec na festivalu Kino Otok in pri DrogArtu, vendar mu prostovoljno delo načeloma ne odpira vrat do zaposlitve. »Po prostovoljstvu na festivalu Kino Otok leta 2013 so me naslednje leto vzeli za drugega tehničnega vodjo, vendar tu ni šlo za dolgoročno službo niti nisem na ta račun obogatel, sem pa pridobil veliko izkušenj dela v kolektivu in navezal veliko stikov,« se spominja Matija.

Verjame, da bo od projekta Kul služba! odnesel kaj pozitivnega, tudi če ne bo izbran za usposabljanje na delovnem mestu. »Pričakovanja poskušam imeti čim manjša, da ne bom na koncu preveč razočaran. A prepričan sem, da bom v vsakem primeru od tega projekta imel neko korist: mogoče bom dobil kakšen dobre napotke, izkušnje in spoznal nove ljudi ali pa ugotovil, če je to delo sploh takšno, kot si ga predstavljam,« sklene Matija, ki si želi, da bi ga več delodajalcev povabilo na razgovor, saj bi se jim lažje predstavil v živo.