Kuba. Država, v kateri lahko na cestah občudujemo enega najstarejših voznih parkov sveta. Tako ni čudno, da je med njimi tudi ogromno beetlov (hroščev), legendarnih Volkswagnovih »ljudskih« avtomobilov. Še več, Kuba spada po nekaterih podatkih med države z največ voznimi originalnimi hrošči na svetu. In če v to »zmes« dodamo na videz z vsem skupaj povsem nepovezan podatek, da je mednarodna klicna koda Kube 53, se vez med to državo in hroščem še poglobi. Ponovimo: številka 53, VW beetle... Zveni znano?
Nekaterim je verjetno že jasno, v katerem grmu tiči zajec, ali vsaj, kam pes taco moli, za druge pa pojasnilo: številko 53 je nosil ali, bolje rečeno, imel označeno na številnih mestih doslej bržčas najslavnejši Volkswagnov beetle – beetle po imenu Herbie. Da, to je tisti hrošč umazano bele barve, ki so ga poleg omenjene številke zaznamovale tri vzporedne črte modre, bele in rdeče barve, ki so potovale od njegovega nosu in prek strehe do zadka avtomobila. S čimer so se vidne razlike med Herbiejem in drugimi beetli tudi končale, po drugi strani pa so se prave, očem skrite, šele začele. Herbie namreč sploh ni bil avto v pravem smislu, bil je precej več – tako imenovani antropomorf, stvar s človeškimi lastnostmi. Imel je svojo pamet, vozil je lahko sam, s pomočjo hupe je bil na neki način sposoben komunikacije z okolico, predvsem pa je bil odličen dirkalni avto. In da ne bo pomote – vse našteto je bil beetle Herbie seveda le v filmu, natančneje šestih filmih Walta Disneyja, petih na velikem platnu in enem televizijskem celovečercu.
Prvi film je zaslužil 300 milijonov
Herbie je tako zaslovel že leta 1968 v filmu The love bug, prvo nadaljevanje pa je sledilo šest let pozneje s filmom Herbie rides again. V njem so pred tem s Herbija odstranjene logotipe VW zaradi zahteve proizvajalca vrnili na njihova mesta, ob tem pa je Volkswagen njegovo priljubljenost izkoristil tako, da so beetla Herbija razkazovali v svojih salonih. Leta 1977 je sledil film Herbie goes to Monte Carlo, za katerega so uporabili že devet različnih beetlov in v katerem Herbie postane prvi avto na svetu s svojim potnim listom, še več beetlov, 25, pa so uporabili za snemanje filma Herbie goes Bananas (1980), v katerem se vpiše v knjigo rekordov kot prvi avto, ki prepotuje Panamski prekop. A ker so hrošče leto pred tem v ZDA nehali prodajati in ker je priljubljenost lika in filmov upadala (prvi Herbijev film je, preračunano v današnjo vrednost, v ZDA zaslužil več kot 300 milijonov dolarjev, četrti le še 55 milijonov), se je Herbie za nekaj časa poslovil. Leta 1982 je sicer nastopil tudi v po vsega petih delih opuščeni TV-seriji, šele 15 let pozneje pa so ga ponovno oživili v televizijskem filmu The love bug. A ker so z začetkom 21. stoletja prišle v modo na novo posnete stare uspešnice, ni čudno, da temu ni ušel niti Herbie, ki se je v (doslej) svojem zadnjem filmu na velikih platnih pojavil leta 2005 (»Herbie: Fully loaded«). Pri tem je zanimivo, da je tudi to vlogo odigral originalni beetle, ki so ga v skorajda nespremenjeni obliki izdelovali kar 65 let, pa čeprav je bil takrat na cestah že novi.
Čeprav je Herbie v vseh svojih filmih doživel nekaj manjših optičnih sprememb (platišča, barve strehe in notranjosti...), je med prvim in zadnjim realno le malo razlike. Za snemanje vseh filmov so porabili krepko več kot 50 beetlov, pobarvanih v Herbija, pri čemer je njegova podoba navdušila številne lastnike običajnih beetlov, da so ga še sami preuredili in mu nadeli številko 53, zato lahko, z nekaj sreče, »lažne« Herbieje danes uzremo po cestah vsega sveta, predvsem v Nemčiji, Angliji, ZDA... In čeprav je danes samoumevno, da je Herbie VW beetle, bi kaj lahko bilo tudi drugače in bi s tem imenom naslavljali kakšno Toyoto ali Volva – prav nekatera vozila teh znamk naj bi Herbie premagal na »avdiciji«, na kateri so ga producenti Walta Disneyja vzljubili na prvi pogled.
