Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo babice koroških dečkov Marije Otorepec in odločilo, da vnuka še naprej ostaneta pri rejnikih, kamor ju je namestil velenjski center za socialno delo (CSD). Odvetnik Velimir Cugmas, ki zastopa babico koroških dečkov, je namreč na vrhovno sodišče vložil zahtevo, da se vnuka nemudoma vrneta k babici, in se pri tem skliceval na sklep upravnega sodišča o začasni odredbi.
»Vrhovno sodišče je zapisalo, da ne bi bilo v korist otrok, če bi ju prestavljali sem in tja, in je zato odločilo, da do dokončne odločitve ostaneta pri rejnikih. Ni pa se sodišče opredeljevalo do tega, ali je rejništvo v korist otrok ali ne, saj ta odločba o koristi otroka še ni preizkušena,« pravi Cugmas. Dejal je še, da je ravno v ponedeljek ministrstvo za delo babici dodelilo status stranke v postopku. Zdaj se lahko na odločbo upravnega sodišča, ki je otroka pustilo pri rejnikih, tudi pritoži, in to bo tudi storil.
»Kar zadeva odločbo vrhovnega sodišča, pa jo bom preizkušal tudi na ustavnem sodišču. A ta postopek bo do pravnomočnosti kar dolgo trajal, moj interes pa je, da se vnuka takoj vrneta k babici,« je dodal Cugmas.
Ravno danes se bodo na celjskem sodišču pogovarjali tudi o stikih babice z vnukoma. »Kar zadeva to, je vrhovno sodišče reklo, da je treba stike urediti takoj, da pa bi bilo za otroke škodljivo, da bi prepogosto prehajali iz enega gnezda v drugo,« je pojasnil Cugmas. O stikih so se sicer poskušali dogovoriti že na CSD, vendar niso bili uspešni, saj so babici predlagali, da bi vnuka videla dve uri na teden, babica pa je to zavrnila in zahtevala, da vnuka pri njej preživljata vsak konec tedna, od petka do nedelje. Ker dogovor ni bil mogoč, se je zadeva preselila na sodišče. »Ocenjujemo, da je odločitev vrhovnega sodišča v korist otrok, center pa bo še naprej izvajal vse aktivnosti v smeri spremljanja izvajanja rejništva,« pa je odločitev za Dnevnik komentirala direktorica velenjskega CSD Lidija Hartman.
CSD Velenje posegel le v babičine pravice
Javnost je precej razburila že sodba upravnega sodišča, ki je ugotovilo določene nepravilnosti pri odločanju CSD s tem, da so tri in pet let stara dečka namestili v rejniško družino, s tem pa posegli v pravico do družinskega življenja babice. Ni pa sodišče postavilo pod vprašaj zakonitosti te odločitve CSD. »Sodišče je z isto sodbo ugotovilo tudi, da je v največjo korist otrok, da še naprej ostaneta nameščena v rejniški družini,« je takrat pojasnila odvetnica CSD Velenje Simona Marko. Kar pomeni, da je sodišče le delno ugodilo babičinemu tožbenemu zahtevku, in sicer v delu, ki pravi, da je CSD Velenje posegel v njene pravice. Zavrnili pa so babičino zahtevo, da se vnuka do pravnomočnosti odločitve takoj vrneta k njej. To pa zato, ker bi moralo sodišče v tem primeru presojati o vseh okoliščinah in odločiti tako, da ne bi nastale nove kršitve. Med drugim so zapisali, da nenehno spreminjanje prebivališč in ljudi, s katerimi dečka živita, ne more biti v njuno korist, saj je pri vzgoji in varstvu otrok treba gledati tudi na stabilnost otrokovega okolja. Da so na CSD pri odločanju o namestitvi otroka v rejništvo tehtali le največjo korist otrok, so poudarili tako na socialni inšpekciji kot tudi v uradu varuha človekovih pravic. In priznali, je CSD ravnal napačno, ker babičine vloge za rejništvo niso obravnavali, niti nanjo odgovorili.
Zaradi objektivne odgovornosti je odstopil direktor CSD Slovenj Gradec Jurij Šumečnik.
