Slab mesec dni pred varšavskim vrhom Nata so obrambni ministri zavezništva sprejeli več odločitev, s katerimi nameravajo povečati odvračanje in obrambo zavezništva pred morebitnimi napadi na članice. Čeprav generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg poudarja, da je napotitev štirih bataljonov v baltske države in na Poljsko ter krepitev Natove prisotnosti v Črnem morju uperjena proti kateremu koli napadalcu na zavezništvo, gredo ukrepi jasno v smeri odvračanja ruskega napada na zavezništvo. Dokončna odločitev o vodilnih državah bataljonov in njihovih sestavah bo sprejeta na vrhu v Varšavi. Rusija se je na načrte Nata včeraj že odzvala. Predsednik Vladimir Putin je nepričakovano ukazal pregled bojne in mobilizacijske pripravljenosti vojske.
Slovenija vzpostavitev bataljonskih skupin (vzpostavili naj bi jih z januarjem prihodnje leto) podpira in je pripravljena v njih tudi sodelovati. Oblika sodelovanja v operaciji bo po besedah obrambne ministrice Andreje Katič šele določena v pogajanjih z eno od vodilnih držav v bataljonih. Sodelovati bi želeli na podoben način kot v preteklih operacijah zavezništva. Kot možne oblike prispevkov je Katičeva omenila četo vojaške policije, bataljon za radiološko, biološko in kemično obrambo, obveščevalno dejavnost, helikoptersko podporo in ladjo Triglav.
Krepitev prisotnosti tudi v črnomorskem bazenu
Poleg napotitve 4000 vojakov na vzhodno krilo zavezništva so zavezniki tudi razpravljali o željah Romunije in Bolgarije, da bi v črnomorskem bazenu namestili multinacionalno brigado in okrepili prisotnost mornaric v Črnem morju, kjer sicer domuje ruska črnomorska flota in se čez Bosporsko ožino podaja tudi v Sredozemlje.
Strah pred Rusijo je porasel tudi v tem delu zavezništva, kjer zgolj 200 kilometrov zračne črte zavezniške obale loči od Krimskega polotoka. Odkar je bila Romunija po zagonu raketnega ščita na njenem ozemlju deležna še ostrih groženj iz Moskve, Bukarešta išče še večjo pomoč zavezniških držav. Romunija je na svojem ozemlju ponudila poveljstvo takšni multinacionalni brigadi, ki bi bila večinoma sestavljena iz romunskih nacionalnih sil. Njen cilj naj bi bil komplementaren z okrepljeno prisotnostjo Nata na severovzhodu zavezništva – odvračala naj bi ruske grožnje Natu po pripojitvi Krima in še vedno potekajočih bojih v vzhodni Ukrajini. Dokončne odločitve o vzpostavitvi te brigade še niso sprejeli, prepustili so jo za vrh zavezništva.
Z rebalansom proračuna več denarja za vojsko?
Ministri so včeraj pregledali tudi izvajanja zagotovil članic zavezništva za prenehanje varčevalne politike pri obrambnih izdatkih in njihovo postopno povečanje v naslednjih desetih letih. Toda Katičeva v prtljagi ni imela pomirjujočih zagotovil za zavezništvo, da se bodo obrambni izdatki Slovenije v kratkem povečali. »Letos smo z dodatnimi sredstvi že dvignili izdatke slovenske vojske na 0,96 odstotka BDP, pričakujemo pa, da se bomo v vladi v okviru rebalansa proračuna za leto 2017 in nato proračuna za 2018 pogovarjali o dodelitvi dodatnih virov,« je dejala ministrica Katičeva. Ker se bodo pogajanja začela v prihodnjih dneh, premier Miro Cerar na varšavski vrh zavezništva verjetno še ne bo odpotoval z zagotovilom, da bo Slovenija za obrambne izdatke namenila več denarja.
