To se ni se zgodilo čez noč. Nekje leta 2000 se je pojavila skupina mladih ansamblov, ki se je te glasbe lotila na drugačen način. Dali so ji več energije, na veselicah so garali, igrali so tudi šest ur in več, obenem pa niso ignorirali tradicije. Manj so bili statični, bolj so se šli rock'n'roll na terenu v obliki polk in valčkov, čeprav so preigravali tudi Avsenike in Slake. Mladi, tudi tisti, ki drugače niso poslušali narodno-zabavne glasbe, pa so na te koncerte začeli hoditi, ker so jim drugi povedali, da je tam dober žur.
Tudi tipska predstava narodno-zabavne glasbe v podobi kozolcev, senikov, traktorjev, harmonik in narodnih noš je začela počasi izginjati…Začela se je spreminjati celotna podoba narodno-zabavne glasbe. Določeni koncerti in tudi Noč Modrijanov so bili zastavljeni kot rockovski koncerti, z rockersko tehnologijo, z drugačnimi odri. Na naših koncertih roke v zrak dvigujejo tudi rockerji in punkerji. Dejansko je ta glasba v določenih segmentih postala celo malce uporniška. Kot da so se mladi uprli neki na določen trenutek celo vsiljeni glasbi in so rekli, mi bomo poslušali narodno-zabavno glasbo na drugačen način. To je bil res nekakšen upor prevladujoči sceni. To je zelo lep fenomen.
Modrijani na praktično vseh promocijskih fotografijah nosite obleke, na koncertih pa se še vedno oblečete v narodne noše. Zakaj?Sam sem v nekem trenutku dejal, da ne bom nikdar oblekel narodne noše. Že v srednji šoli in na fakulteti mi je bilo celo nerodno govoriti, da igram v narodno-zabavnem ansamblu. Dobesedno me je bilo sram, zato narodne noše nisem hotel obleči. Ampak potem so nas starši prepričali. In ko smo 14-letniki oblekli narodno nošo in začeli igrati, je bilo to ljudem zelo všeč. Seveda pa smo potem to kombinirali. Kot narodno-zabavni ansambel smo se začeli udeleževati dogodkov, kjer prej te glasbe niso nikoli predvajali. Igrali smo na Viktorjih, dobili smo nagrado za najbolj zaupanja vredno blagovno znamko, nastopili smo na Kongresnem trgu...
Koncerti Modrijanov včasih res spominjajo na rockovske koncerte, veliko je vreščečih ženskih glasov, evforično vzdušje…Res je. Na koncertih je rock'n'roll, na gasilskih veselicah je rock'n'roll, kar je še večji fenomen. Na žurih se je zgodil fenomen, da so poslušalci enako navdušeni, ko igramo Avsenikovo Golico, Slakovega Čebelarja, Čas skupine Dan D ali kakšno pesem Siddharte. Občinstvo bolj išče dobro glasbo in dobro zabavo in je manj obremenjeno z zvrstmi glasbe, kot se zdi nam izvajalcem.
Dogaja se vam celo to, da so tuje skupine začele igrati vaše skladbe. Prljavo kazalište je naredilo priredbo vaše Rožice…Oni so za šalo na Majskih igrah res zaigrali našo Rožico. Takrat mi je pregorel telefon, toliko ljudi me je poklicalo. Študentom se je dobesedno utrgalo. Za nas je bil to poklon, da so tudi tuji glasbeniki začeli ugotavljati, kaj se v Sloveniji dogaja, in začeli igrati naše pesmi. Pogosto dobim tudi posnetke raznih dalmatinskih klap, ki pridejo v Slovenijo in igrajo naše pesmi, ne samo Rožice. To je za nas največji poklon.
Na glasbenih festivalih se vedno večkrat dogaja, da se na odru znajdejo tako rockovske skupine kot narodno-zabavni ansambli, glasbene zvezde večera pa so največkrat izvajalci iz nekdanje skupne države. Kako gledate na to?Moram biti odkrit. Sam izredno spoštujem tako Severino kot Jeleno Rozga, Parni valjak, Prljavo kazalište, dalmatinske klape in druge. Oni v dveh urah, ko igrajo na odru, znajo narediti izreden šov. Njihov pristop k spoštovanju občinstva, nabitost z energijo in želja po tem, da se imajo ljudje na koncertih dobro, so neizmerni. Slovenci imajo radi dobro zabavo, in če jim jo ponuja tuja skupina, bodo to kupili. Dobro vem, zakaj je Severina tako popularna, ker smo z njo večkrat skupaj igrali. Ona s svojo prisotnostjo na odru in med ljudmi ustvarja neverjetno energijo.
Veliko se govori o tem, da je jugoansamblov v Sloveniji preveč in da bi morali poslušati več slovenske glasbe…Nobeno predpisovanje, kaj se mora poslušati, ni dobro. Zagotovo je vloga nacionalnega medija, da skrbi tudi za vzgojo ljudi, da skrbi za prisotnost slovenske kulture in slovenske glasbe. Težje je to predpisati medijem, ki so povsem tržni. Vseeno mislim, da je slajša pot, da si to zaželijo in hočejo imeti poslušalci. Sami smo z določenimi pesmimi prišli na plan, ko ta glasba ni bila tako popularna, kot je zdaj. Naša Rožica je bila hit na terenu, še preden smo jo posneli v studiu. Ljudje so jo snemali s telefoni in posnetki so krožili. Gibanje se mora zgoditi v glasbi, ne z zakoni.
Prej ste govorili, da je narodno-zabavna glasba na neki način postala uporniška, a so besedila še vedno zelo ukalupljena in se niso bistveno spremenila od tradicionalne vaške podobe.V teh besedilih je bilo res marsikaj. Se pa čuti, da smo Slovenci ljudje podeželja. Ljudje imajo radi to romantično predstavo podeželja in zato so jim takšna besedila blizu. Narodno-zabavna glasba sicer je koncertna, ampak v osnovi je ta glasba namenjena zabavi. In zato so besedila bolj ali manj ostala enaka.
Modrijani ste gotovo ena bolj zasedenih skupin v Sloveniji. Ali kdaj tudi zavrnete kakšen nastop?Seveda. Včasih pridejo ponudbe, ko nas pokličejo določena podjetja, skupine ljudi ali posamezniki, ki jim ne bi nikdar pripisali, da poslušajo narodno-zabavno glasbo. Takrat se pogosto ustrašimo, ali nas kličejo zgolj zaradi prestiža ali bi dejansko to radi. Na leto igramo do dvestokrat, vmes so še televizijski in radijski nastopi, zato moramo sem ter tja tudi koga zavrniti, ampak vedno presodimo, kaj je za nas ali ne. Na političnih shodih pa nikdar ne igramo. To je pravilo. Glasbo in politiko strogo ločujemo.
Morate veliko političnih strank zavrniti?Ja, kličejo, samo vedno povemo, da iz spoštovanja do glasbe in politike teh stvari ne mešamo. Teh manipulacij nimamo radi. Glasba je močnejša kot politika. Ima večjo sporočilno vrednost in vpliv.
Ali menite, da bi se vam podrl koncept, če bi igrali na političnem shodu?Bilo bi predvsem nepošteno, ker smo Modrijani povsem apolitični, po drugi strani pa smo tako zelo različni med seboj, da bi se težko odločili, kam bi šli igrat. Ko volimo, volimo vsi štirje drugače. In smo najboljša možna koalicija v Sloveniji. Tako različni, kot smo mi štirje na kupu in že 16 let delujemo v isti zasedbi, to je najboljši trening, kako lahko deluje koalicija različnosti.
Ste ena bolj obleganih medijskih osebnosti in časopisi vam že več let iščejo dekle, ženo. Na neki način ste zastopani v vseh rubrikah, po drugi strani pa o vas vemo malo…Vsak zdravorazumski človek ohrani zasebnost in je ne prodaja zato, da je popularen. Ljudi pa preveč spoštujem, da bi domneval, da jih zanimajo posteljne radosti in pikantne podrobnosti.
Ampak verjetno to ženske zanima?To je za klepetanje in za ob točilni pult. Sicer pa si res ne predstavljam, da bi moje zasebno življenje postalo neka splošna debatna tema. O svoji zasebnosti zelo malo govorim. Ni pa moja zasebnost nič tako zelo posebnega in tudi nič ne skrivam. Navsezadnje v Oplotnici, kjer živim, vsi vedo, kdaj prihajam domov, kdaj odhajam od doma, in tudi vsi vidijo, s kom pridem domov in s kom grem od doma. Živim v bloku in vidi se vse. Stvari ne skrivam. Res pa je, da pazim, da ne razlagam o vsem.
