Nižanje plač, spreminjanje zaposlenih v honorarne sodelavce, ukinjanje uredništev in programov, vse to ob napovedi še slabšega položaja v prihodnjih mesecih – to je današnja resničnost neodvisnega kulturnega, medijskega in nevladnega sektorja na Hrvaškem. Gre za rezultat krize, ki traja od oblikovanja trenutne silno nestabilne vlade in vzpostavljanja drugačnih meril, procedur in ideologij, ki so docela nezdružljive s postulati civilne družbe, kot jih promovirata sodobna umetnost in kultura ter z njima povezani mediji in organizacije.
Dogovor o političnem sodelovanju med Hrvaško demokratsko skupnostjo (HDZ), njeno Domoljubno koalicijo in koalicijo Most so spremljale gromke najave reform. A sloge je bilo kmalu konec in po samo šestih mesecih je vlada na tleh, njeno delo pa mnogi ocenjujejo kot povsem neučinkovito. No, kulturno in nevladno polje se s tem ne bi mogla strinjati: kajti rezultati na žalost so.
Kladivo za »nedomoljubne«
Že iz prvih potez kulturnega ministra Zlatka Hasanbegovića, hitro vzpenjajočega se člana HDZ, je bilo jasno, kakšna je njegova naloga v novi funkciji – glede na to, da je le dva dni po prevzemu dolžnosti razrešil člane strokovne komisije za nepridobitne medije in napovedal revizijo njihovih pogodb. Gre za program prejšnje vlade, s katerim so iz neproračunskih sredstev nekaj denarja namenili za podporo tistim medijem, ki v prostoru med nasiljem trga in monolitnega javnega servisa Hrvaške radiotelevizije (HRT) iščejo lastno neodvisno pot do bralcev in gledalcev.
Kmalu za tem je bila s pomočjo insceniranega škandala in uličnih protestov k odstopu prisiljena predsednica Agencije za elektronske medijeMirjana Rakić, to nadzorno telo pa paralizirano. Sistematično se vrstijo tudi napadi na Hrvaško društvo novinarjev, cehovsko združenje, ki z zadnjimi močmi poskuša ohraniti dostojno raven strokovnosti in pravico javnosti do informiranosti, medtem ko se prek zamenjav na HRT uvaja vse hujša cenzura.
Napad na medije je zgolj najočitnejši del operacije »vrnitev v preteklost«, ki jo vodi revizionistični zgodovinar Hasanbegović; zahtevo za njegov odstop je podpisalo že skoraj pet tisoč kulturnikov s Hrvaškega in iz tujine. V tej vladi služi kot »malleus maleficarum« za »čudaške« medije in kritične umetniške prakse, a tudi za vse tisto, kar s svojo sodobnostjo in odprtostjo ne ustreza registrom »domoljubnega« in »državotvornega« ali pa je preprosto moteče. Ob udaru na neodvisne medije se je minister lotil tudi nekoliko zapletenejše strategije izčrpavanja, s katero onemogoča delo Hrvaškemu avdiovizualnemu centru (HAVC), eni najuspešnejših hrvaških kulturnih ustanov, ki je zaslužna tudi za nedavne uspehe hrvaškega filma v tujini. Scenarij je podoben tistemu v primeru agencije za elektronske medije: najprej je bil proizveden škandal s filmom danskega producenta, ki govori o hrvaških vojnih zločinih iz domovinske vojne. Čeprav je HAVC pri tem filmu sodeloval samo kot manjšinski partner in se je iz koprodukcije umaknil, ko je bil film posnet po spremenjenem scenariju, »madež« ostaja in sredstev za delovanje centra je nenadoma začelo primanjkovati. Tako skušajo kakovostno delo centra čim bolj omejiti, hrvaška kinematografija pa bi se vrnila v stanje 90. let, ko je država zelo izdatno financirala le nekaj velikih filmov na leto, seveda takih s temami, ki ustrezajo »domoljubnemu« svetovnemu nazoru.
Ko denarja nenadoma ni več
Proceduralno in finančno dušenje je taktika, ki se uporablja tudi v primeru Nacionalne fundacije za razvoj civilne družbe in fundacije Kultura nova. Tema po eni strani MK ne imenuje upravnih teles, po drugi strani pa jima je vlada hkrati prepolovila sredstva, ki jih dobivata od iger na srečo. Končni uporabniki – nevladne in kulturne organizacije ter neodvisni mediji, ki v večji ali manjši meri živijo prav od prispevkov omenjenih ustanov – seveda že čutijo posledice, saj sredstva zamujajo, povsem mogoče pa je, da sploh nikoli ne bodo izplačana.
A težko ni samo neinstitucionalni kulturi. Upoštevajoč predvolilno obljubo šefa HDZ, danes pa prvega podpredsednika vlade Tomislava Karamarka, da bo spremenil »nehrvaški in nenarodni« značaj Hrvaškega narodnega gledališča na Reki, je ministrstvo za kulturo dramskemu delu enega izmed petih nacionalnih gledališč drastično zmanjšalo financiranje in onemogočilo realizacijo že napovedanega programa. Dejstvo, da je Oliver Frljić odstopil s položaja tamkajšnjega intendanta, ni pomagalo. Medtem v Zagrebu ravnateljica HNK Dubravka Vrgoč napoveduje ukinitev ali radikalno zmanjšanje programa Festivala svetovnega gledališča, saj so tudi tej prireditvi proračun temeljito porezali.
Ministrstvo pa ni pripravljeno samo na hitre odločitve in proceduralna zavlačevanja, temveč tudi na boj z zakonskimi sredstvi. V parlamentarno obravnavo naj bi kmalu prišel nov zakon o kulturnih svetih, torej svetovalnih strokovnih telesih pri ministrstvu za kulturo, s katerim bi se zmanjšal obseg dela in pristojnosti teh komisij, omogočil pa bi tudi, da se za njihove člane imenuje osebe zunaj stroke. Kar je navsezadnje logično, vsaj glede na izkušnje ministra Hasanbegovića na kulturnem področju. S komer si – takšen pač si!
