Država je imela pri določanju strateškega premoženja, ki ostaja v njeni lasti, ter določanju pomembnih naložb, v katerih želi ohraniti vpliv, očitno večji apetit, kot si ga dejansko lahko privošči. Razvrstitev naložb pa je bila v resnici tudi premalo premišljena. S tem, ko je upravljalca državnega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), zaklenila v omenjene naložbe, je ogrozila njegovo dolgoročno likvidnost. Na to je SDH že opozoril tudi ministrstvo za finance.
SDH ima okoli 400 milijonov evrov dolga, predvsem denacionalizacijskim upravičencem, in čeprav ima res za okoli deset milijard evrov premoženja, ima pri njegovi prodaji zvezane roke. Po sklepu vlade mora naložbe celo pridobivati in kot prve bodo na vrsti terjatve do holdinške družbe Sava, za katere SDH denarja še vedno nima. Po naših informacijah zato računajo na dokapitalizacijo države. Jim bo ta ustregla? Kot izhaja iz pojasnil ministrstva za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, ne. Dokapitalizacija SDH bo zadnji v vrsti ukrepov za rešitev zagate, navajajo pri Mramorju.
Kje najti 35 milijonov evrov?
»Morebitna dokapitalizacija ni vezana na pridobivanje novih naložb, v tem okviru tudi nakupa terjatev do Save. Nakup teh terjatev bosta financirala SDH in Kapitalska družba (Kad) iz lastnih virov.« Tako so nam na ministrstvu za finance odgovorili na vprašanje, ali bo država 35 milijonov evrov, kolikor jih mora SDH plačati slabi banki za terjatve do Save, holdingu zagotovila z dokapitalizacijo. »SDH trenutno še ne razpolaga z viri za financiranje odkupa terjatev in obveznic Save,« pa na drugi strani opozarjajo v SDH, kjer po naših informacijah računajo prav na to, da bodo potrebna sredstva za Savo dobili od države z dokapitalizacijo.
Po naših informacijah pogajanja o dokapitalizaciji sicer še tečejo. Če se bo zgodilo to, bodo davkoplačevalci na račun prezadolžene holdinške družbe Sava po dokapitalizaciji bank in prenosu njenih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) zdaj morali na račun reševanja te iste družbe dokapitalizirati še SDH. »Ta prenos terjatev do Save je nenavaden. Denar davkoplačevalcev, ki je bil krvavo zaslužen, se je pretvoril v terjatve na DUTB, ki so dejansko primerne za prodajo, a jih država zdaj znova kupuje nazaj. Denar davkoplačevalcev se izgublja v kanalizaciji gnusa in kriminala. Kdo bo za to odgovarjal,« je ogorčen prvi mož Ilirike Igor Štemberger.
Sredstva, ki ji ima SDH v tem trenutku na voljo, so za druge namene, pravijo naši viri. Spomnimo, nakup terjatev do Save je SDH naložila vlada. Javno mu je sicer nasprotoval predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič, ki pa je za zdaj iz odločanja o Savi izločen. Odločitev o prenosu je bila poleg tega sprejeta ob odsotnosti ministra za finance Dušana Mramorja, ki naj bi prenosu nasprotoval, medtem ko se je zanj zavzel predvsem gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Na finančnem ministrstvu sicer dopuščajo možnost dokapitalizacije SDH, a ne za nakup terjatev do Save, temveč za zagotavljanje likvidnosti in ustrezne finančne strukture holdinga. Zaradi dejstva, da SDH na eni strani zapadejo obveznosti do denacionalizacijskih upravičencev, na drugi strani pa ima naložbe, ki jih ne sme prodajati, holding sicer ni dolgoročno insolventen, saj premoženje v obliki kapitalskih naložb presega vrednost obveznosti, je pa lahko dolgoročno nelikviden. Rešitve zagate naj bi na ministrstvu iskali do konca letošnjega leta oziroma začetka prihodnjega leta, torej predvidoma znatno dlje, kot ima SDH na razpolago za iskanje virov za nakup terjatev do Save.
Spremenjen bo tudi zakon o SDH
Pred morebitno dokapitalizacijo SDH navajajo na ministrstvu za finance vrsto drugih ukrepov. Kot prvega, poleg aktivnega upravljanja finančnega dolga, tudi njegovo prestrukturiranje in nov zakon o državnem poroštvu za obveznosti SDH. Nadalje bo SDH likvidnost po pričakovanjih ministrstva zagotavljal z odprodajo svojih kapitalskih naložb, naproti pa naj bi država holdingu šla še z menjavo dela naložbenega portfelja. Država bi tako na SDH prenesla likvidni portfelj, na primer delnice Telekoma Slovenije in Nove Ljubljanske banke, ki sta predvideni za prodajo, SDH pa bi državi v zameno dal na primer delnice Krke, Petrola in Geoplina. Šele če noben od teh ukrepov ne bo zagotovil zadostnega denarnega toka za poravnavanje obveznosti holdinga, pride po pojasnilih finančnega ministrstva na vrsto dokapitalizacija. Za uravnavanje likvidnosti se bo morda SDH, ki je lani izdal za 100 milijonov evrov petletnih obveznic, tudi dodatno zadolžil.
Na finančno sliko SDH bo vplivala tudi dopolnitev strategije upravljanja kapitalskih naložb. Vrsto pomembnih naložb bodo prekvalificirali v portfeljske. Poleg tega naj bi s spremembami zakona o SDH (nadzorniki so se s predlogom sprememb seznanili konec preteklega tedna) ukinili status pomembnih naložb, v katerih mora SDH (in drugi državni lastniki) ohranjati vsaj 25-odstotni delež plus eno delnico, hkrati pa skrbeti, da nihče od zasebnih lastnikov ne preseže deleža države, in ohranili le strateške in nestrateške naložbe.
