Mestni občini Novo mesto ni uspelo na javnem razpisu za urejanje komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Prijavila se je s 417.000 evrov vrednim projektom za naselje Žabjak - Brezje, pri tem pa računala na 300.000 evrov iz razpisa. Ostala je prva »pod črto«, kar pomeni, da je zanjo zmanjkalo sredstev. Župan Gregor Macedoni je že napovedal pritožbo na upravno sodišče. Za leti 2016 in 2017 je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo razdelilo dva milijona evrov, od tega nekaj več kot 1,3 milijona za Prekmurje, 365.000 evrov bo šlo v Krško, Metliko in Črnomelj ter 300.000 evrov v Grosuplje.
»Na občini to razumemo kot odločitev države, da se bo sama lotila reševanja največjega nezakonitega naselja. Ocenjujemo, da je ministrstvo zavestno merila postavilo tako, da je največji problem v državi izpadel. Že v času trajanja razpisa smo državnega sekretarja na to opozorili, a brez uspeha,« je ogorčen Macedoni.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, bi za sofinanciranje naložbe morala vloga prejeti oceno, višjo od 46 točk, kolikor je prejela zadnja vloga, za katero so bila še na voljo razpisana sredstva. »Vloga mestne občine Novo mesto je pri ocenjevanju dosegla 43 točk, vendar so bila razpoložljiva sredstva izčrpana pri projektih, ki so prejeli višje ocene.« Kdaj bo nov tovrstni razpis, ni znano. Na ministrstvu pravijo le, da »za zdaj ni načrtovan«.
Romska problematika sega onkraj meja naselja
Kot je znano, naselje Žabjak skoraj v celoti leži na zemljiščih ministrstva za obrambo, ki so sicer opredeljena kot kmetijska, medtem ko je večji del Brezja na drugi strani ceste legalen. Občina je želela urediti vse potrebno za postavitev večnamenskega objekta v Brezju, pri čemer bi pomagal tudi red malteških vitezov, gradnjo pločnika in javne razsvetljave ter nekaj ukrepov v okolici, saj, kot pravi Macedoni, razumejo romsko problematiko v širšem smislu, pomembni so tudi okoliški, varnostni vplivi. Zadnji del je bil ocenjen kot neupravičen strošek, češ da gre za območje zunaj romskega naselja. Ureditev celotne komunalne infrastrukture v naselju Brezje - Žabjak sicer občina ocenjuje na tri do štiri milijone evrov.
»Zaradi neukrepanja države v preteklosti je prišlo do stanja, kakršno je v Žabjaku danes. Ne razumem, zakaj država ne nameni sredstev, da bi se stanje vendarle začelo urejati in umirjati,« se sprašuje predsednik krajevne skupnosti Bučna vas Andrej Redek. Pritrjuje mu tudi novomeški romski svetnik Duško Smajek. »Ta slaba novica nas je vse presenetila. Skupaj z občino se res trudimo, da bi nekaj naredili za Rome. In zagotovo bi bilo romsko življenje boljše, če bi k reševanju pristopila tudi država.«
»Drugod nadstandard, v Žabjaku pa nečloveške razmere«
Župan Gregor Macedoni je ob tem spomnil, da je država že leta 2009 ob sprejemanju takratnega občinskega prostorskega načrta »blokirala« prizadevanja lokalne skupnosti za reševanje problematike Žabjaka, kjer danes po neuradnih podatkih živi že med 600 in 700 ljudi. »Verjetno se je kasneje država zavedala svoje napake in je v prihodnjih letih kot edino rešitev ponudila brezplačen prenos teh zemljišč. A v kakšni državi živimo, če ima država na svojih zemljiščih nelegalne objekte in želi problem prenesti na nekoga drugega? Odločitev občine je že nekaj let enaka: najprej prostorsko urediti zemljišča, jih komunalno opremiti in šele potem jih je občina pripravljena prevzeti,« pojasnjuje Macedoni.
Ob tem dodaja, da aktivnosti v zvezi s pripravo prostorskega načrta za naselje Žabjak ne bodo ustavili, saj je to odgovornost občine. »Ne želimo pa, da ob taki ignoranci države kdor koli še kaže na nas kot na odgovorne za katero koli težavo na tem področju. Vse inštitucije, od varuha človekovih pravic do Amnesty International, naj se odslej obračajo na predsednika vlade in ministrstvo za gospodarstvo.«
Po mnenju Bogdana Mikliča iz Zveze Romov za Dolenjsko se bo očitno v drugih občinah gradil nadstandard, položaj v Novem mestu pa bo ostal pod vsakim pragom človečnosti. Po njegovem mnenju pa je za sedanje stanje v Žabjaku delno kriva tudi občina, ker da noče sprejeti državnih zemljišč.
Razpis le za uradno priznana naselja?
Razočarani so tudi v Amnesty International Slovenija (AIS). »Opažamo, da razpisni pogoji niso prilagojeni dejanskemu stanju v romskih naseljih,« opozarja predstavnik AIS Blaž Kovač. »Sofinanciranje je bilo namreč omogočeno zgolj za tista naselja, ki so uradno priznana. Tam, kjer je naselje nelegalno in je posledično brez vode in elektrike, pa se država obrne stran.«
Kot smo že poročali, se Slovenija zaradi dolgoletnega zanemarjanja (neuradnih) romskih naselij sooča z več sodnimi postopki. Med drugim, ker Romi nimajo pitne vode, državi grozi tudi obsodba na evropskem sodišču za človekove pravice.
