Plačilna nesposobnost bolnišnice, neustrezno spremljanje poslovanja posameznih oddelkov, neustrezni interni akti o organizaciji in sistemizaciji, neobvladovanje stroškov dela, previsoko določeni plačni razredi, nenadzorovana poraba zdravil – to je le del od 28 pomanjkljivosti, ki jih je pokazala revizija poslovanja v Splošni bolnišnici Novo mesto v zadnjih dveh letih. Na zahtevo sveta zavoda jo je opravil Inštitut za javno finančno pravo. V bolnišnici zagotavljajo, da bolniki racionalizacije poslovanja ne bodo občutili. »Bolnikom ničesar ne odvzemamo. Želimo zgolj povečati varnost zanje. To pa lahko storimo le z novimi programi, prostori, aparati in finančno stabilnostjo,« pravi Milena Kramar Zupan, ki je vodenje četrte največje bolnišnice v državi prevzela v začetku leta od dolgoletne direktorice Mire Retelj.
Bolnišnica, ki zaposluje 1180 ljudi, je lansko leto končala z 2,3 milijona evrov izgube. Poleg tega je imela za 8,6 milijona evrov odprtih obveznosti do dobaviteljev. Skupaj z obveznostmi do zaposlenih in bank je ta znesek 31. maja letos dosegel 11,6 milijona evrov. Prvo letošnje četrtletje je bolnišnica, ki je v zadnjih letih prejela več standardov kakovosti, zaključila s pol milijona evrov izgube. Sanacijske ukrepe za normalizacijo poslovanja v bolnišnici že izvajajo, zdaj se jim pridružujejo še ukrepi na podlagi ugotovitev revizije. »Letos bo vse leto sanacija. A če bolnišnica že desetletje dela z izgubo, tega čez noč ne moreš preobrniti,« dodaja Kramar-Zupanova.
Zmanjšati stroške dela...
Med ukrepi, ki jih navaja revizijsko poročilo, so tako spremembe v organizaciji z namenom zmanjšanja stroškov dela, uvedba izmenskega dela, poseči bo treba v plačne razrede, ocenjevanje delovnih mest in pogoje dela. Racionalizirati bo treba nabavo in porabo zdravil in drugega materiala, več sredstev nameniti tudi za informacijsko podporo, kjer sta »zaželena« dva odstotka prihodkov (za novomeško bolnišnico bi to pomenilo okrog milijon evrov), medtem ko je v ta namen zagotavljala komaj tretjino teh sredstev.
»Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so pripravljeni pomagati, a se mora najprej bolnišnica sama spraviti v red. Potrebovali bomo daljše obdobje, da bomo bolnišnico pripeljali do pozitivnega rezultata, predvsem pa do razvoja, ki ga nujno potrebuje,« pravi Kramar-Zupanova.
Zaposleni verjeli, da gre bolnišnici dobro
»Ves čas je vladal občutek, da poslujemo pozitivno,« pravi Lučka Kosec, ki je mesto strokovne direktorice bolnišnice prevzela pred štirimi leti. »Zato zaposleni še danes težko sprejemajo dejstvo, da je nekaj narobe.« Kot pojasnjuje Cvetka Barbo, vodja finančno-računovodske službe, se višina odprtih obveznosti že skoraj deset let giblje okrog 10 milijonov evrov. »Ne bi rekla, da so bili zaposleni kakor koli zavedeni. Prejšnje vodstvo temu pač ni dajalo večjega poudarka, češ bomo že nekako,« pravi.
Svet zavoda, ki ga vodi Tanja Mate, je bolnišnico zadolžil, naj pripravi program ukrepov za odpravljanje nepravilnosti. Do konca junija mora podati odzivno poročilo, ministrstvo naj poskrbi za nadzor nad določitvijo plačnih razredov in obračunom plač, pomaga pridobiti štiri milijone evrov posojila prek zakladnice za poplačilo najbolj vpijočih odprtih obveznosti, strokovna direktorica pa naj pripraviti analizo strokovnega dela v preteklem letu. Svet predlaga tudi preučitev pravnih možnosti glede ugotovitve odgovornosti prejšnjega vodstva.
