V modernem nogometu že dolgo ne gre več brez sodobne tehnologije. Številne novosti na tem področju imajo meteorski vzpon in nič ne kaže, da bi se trend ustavil. Trenerji in igralci imajo v poplavi najrazličnejših podatkov zagotovljeno lažje delo pri pripravi na tekmo, navijačem in medijem pa statistični izračuni pomagajo pri enostavnejšem razumevanju specifičnih nogometnih tehnik.
Sodelujejo z nogometno zvezo, Gorico, Koprom in Krškim
Podjetje InStat Football s sedežem v Rusiji se že desetletje ukvarja s podrobnimi analizami igralcev in klubov po vsem svetu. V tem času so s svojimi storitvami prepričali več kot osemsto strank, med katerimi so tudi najslovitejša imena evropskega nogometa, kot so Real Madrid, Barcelona, Chelsea, Manchester City, Borussia Dortmund, Roma, Fiorentina in številni drugi. »Naši partnerji poznajo razloge, zakaj so zmagali ali izgubili tekmo. Imajo vse potrebne informacije o tekmecih in lahko iz pisarne analizirajo vsakega igralca posebej,« so zapisali na svoji spletni strani.
Regionalni zastopnik za balkanske države je Dejan Gavrilović, ki se je nekdaj tudi sam ukvarjal z nogometom. Povedal je, da storitve InStata v Sloveniji prav za vse selekcije že skoraj dve leti uporablja tukajšnja nogometna zveza, med prvoligaškimi klubi pa so pogodbe o sodelovanju sklenili z Gorico, Koprom in Krškim. Podjetje je na balkanskem trgu občutneje prisotno predvsem v zadnjih štirih letih. »Naša regija pred tem verjetno še ni bila pripravljena na toliko novosti. Moramo vedeti, da je bilo v klubih veliko starejših trenerjev, ki niso bili najbolj vešči računalnikov, zato so se tehnologije preveč otepali. Po generacijski menjavi na trenerskih klopeh so klubi prepoznali, da morajo stopiti v korak s časom,« pravi Dejan Gavrilović.
Koristni podatki tudi za selektorja Srečka Katanca
InStat Football v roku enega dneva po tekmi ponudi z vsemi statističnimi podatki opremljeno poročilo z dogodka, kjer lahko trenerji med drugim razberejo, kako so se njihovi igralci gibali na igrišču, ali so pri teku uporabljali pravilno dinamiko, kako uspešni so bili v obrambnih in napadalnih akcijah, kdaj so jim začele pešati moči in podobno. Dejstvo je, da statistika ni vedno najbolj zanesljiva, a naš sogovornik pravi, da gre pri ravnanju trenerjev z maso podatkov predvsem za orodje pri delu. »Trener ima ob spremljanju statističnih podatkov številne prednosti, saj dobi natančen vpogled v pripravo svojih igralcev. Pri branju poročila lahko trener opazi, kje mora spremeniti slog igre, da bodo vsi igralci delovali optimalno,« je prepričan Gavrilović.
Kot je razvidno iz priložene tabele, statistični podatki za slovensko reprezentanco v obdobju od 1. julija 2015 do 30. maja 2016 kažejo, da je Bojan Jokić največkrat podal žogo (405) in bil pri tem 82-odstotno uspešen. V preigravanje se je največkrat spustil Valter Birsa in bil polovično uspešen, v zračnih dvobojih pa se je največkrat (55) znašel Rene Krhin in bil več kot dvotretjinsko uspešen. Te informacije bi morale biti zelo koristne predvsem za selektorja Srečka Katanca, ki lahko podrobno analizira tudi tekaške sposobnosti svojih izbrancev. Mi smo se naključno osredotočili na Andraža Kirma, ki je na tekmi z Anglijo v Stožicah (2:3) naredil 9575 metrov. Od tega je prehodil in pretekel po nekaj več kot 2000 metrov, opravil skoraj 4000 metrov hitre hoje, hitro tekel manj kot kilometer in naredil 258 metrov sprinta.
V Sloveniji pretečejo enake razdalje kot v najboljših ligah
Seveda pa InStat Football ni edino podjetje, ki se ukvarja s tovrstno obdelavo statističnih podatkov. Za statistiko nogometne lige prvakov so denimo zadolženi eni od njihovih konkurentov. Gavrilović pravi, da podrobno spremljajo razmere na trgu in skrbijo za nadgradnjo sistema: »Vseskozi razmišljamo o napredku, naslednje novosti lahko naše stranke pričakujejo že čez kakšen mesec dni. Tudi vsak igralec ima možnost ogleda svojega profila, kjer lahko najde koristne informacije. Pravega profesionalca bi moralo zanimati, koliko napak je naredil, saj mu ponudimo vse ključne posnetke njegovih akcij. V Sloveniji smo storitve ponujali številnim nogometašem. Sprva je bil odziv slabši, v zadnjem obdobju pa se trend spreminja.«
Študije so med drugim tudi pokazale, da nogometaši v slovenskem državnem prvenstvu na tekmo pretečejo približno enako razdaljo (okoli enajst kilometrov) kot v najmočnejših evropskih ligah. Razlika je zgolj v dinamiki teka, pravi Dejan Gavrilović, ki dodaja, da je za večjo učinkovitost pomembna regulacija hitrosti teka. »Nekateri klubi z Balkana so primerjali tekaške sposobnosti svojih igralcev z enim od boljših evropskih moštev. Hitro so ugotovili, kaj morajo storiti, da se bodo lahko približali evropski konkurenci. Na Češkem, recimo, tekaški program uporablja češka sodniška organizacija, ki spremlja svoje sodnike, koliko so pretekli in kako so se gibali na igrišču,« je povedal.
Po nogometu še košarka in hokej?
Pa se podatki z ugotovitvami konkurenčnih podjetij ujemajo? Gavrilović pravi, da so pri določenih parametrih že dobili različne odgovore. »A to je običajna praksa, saj se zaradi različnih programov pojavljajo odstopanja. Vse naše programe so pregledali različni inštituti in ugotovili, da je pri poročilu s tekme možnost odstopanja 1,2-odstotna, kar je zanemarljivo,« je dodal. Sicer pa je InStat Football prisoten tudi na evropskem prvenstvu, ki se je minuli petek začelo v Franciji. Od 24 udeležencev turnirja sodelujejo z enajstimi državami, med katerimi so tudi velesile Španija, Francija in Italija.
Očitno se bo tovrstna tehnologija kmalu preselila tudi v druge športne panoge. Gavrilović pravi, da bi se želeli vključiti predvsem v košarko in hokej na ledu, ki sta na globalni ravni med bolj priljubljenimi športi. »Smo zelo blizu. Razlika med nogometom in hokejem je zgolj v parametrih. V hokeju denimo ni skoka ali udarca z glavo, zato je treba sistem prilagoditi panogi. Načeloma računalnik že zdaj opravi večino dela, a pri obdelavi tolikšnega števila podatkov vendarle ni nezanemarljiv niti človeški faktor,« je še pristavil.
Primer statistike slovenske reprezentance za obdobje
od 1. 7. 2015 do 30. 5. 2016
Instat
PODATKI
Preigravanja/natančna
Zračni dvoboji/dobljeni
Podaje/natančne
32/16 (50 %)
405/332 (82 %)
55/39 (71 %)
Valter Birsa
Bojan Jokić
Rene Krhin
338/293 (87 %)
Boštjan Cesar
40/21 (53 %)
Boštjan Cesar
31/17 (55 %)
Kevin Kampl
316/274 (87 %)
Rene Krhin
30/10 (33 %)
Milivoje Novaković
15/8 (53 %)
Josip Iličić
275/230 (84 %)
Jasmin Kurtić
30/21 (70 %)
Nejc Pečnik
15/13 (87 %)
Bojan Jokić
11/9 (82 %)
25/13 (52 %)
268/238 (89 %)
Branko Ilić
Jasmin Kurtić
Jasmin Kurtić
Primer tekaškega poročila na tekmi Slovenija – Anglija (2:3)
Instat
PODATKI
Andraž Kirm
965 m
258 m
2245 m
2,7 %
10 %
23 %
skupna pretečena
hitri tek
sprint
hoja (0–2 m/s)
razdalja na tekmi
9575 m
1. polčas
2. polčas
podatki v metrih
pretečena razdalja
6278
3297
1385 (22 %)
860 (26 %)
hoja (0–2 m/s)
2562 (41 %)
1422 (43 %)
hitra hoja
1448 (23 %)
675 (20 %)
tek
2124 m
3984 m
669 (11 %)
296 (9 %)
hitri tek
22 %
42 %
tek
hitra hoja
214 (3,4 %)
44 (1,3 %)
sprint
