Referendum

V zadnjem času je vse več debat o referendumskih vprašanjih. Za nekatere se zdi, da je vsebina vprašanja nepomembna, spet drugim pa je izjemnega pomena. Pred nami pa je verjetno za grškim, na temo podpisa dogovora s posojilojemalci lansko leto, letošnji najzanimivejši, tokrat britanski referendum na temo odhoda iz Evropske unije. Rezultat je v tem trenutku še težko napovedati. A dogajanje bi se dalo opisati s preprosto šalo. Pride moški iz nekdanje skupne države, tipičnega imena, po petih letih v olimpijsko prestolnico, London, in prijatelji ga vprašajo, kako je bilo. Odgovor je bil jasen. Prestolnica je lepa, da se veliko zaslužiti in dobro zabavati. A vse preseneti s končnim stavkom, kjer poda opažanja, da je vseeno London nekje dobrih 20 let za njimi. Vsi ga začudeno vprašajo, zakaj. On pa doda: »Veste, tam so se težave šele začele.«.

Je v tej šali kaj resnice? Ozrimo se na kapitalske trge, kjer hitro ugotovimo, da se v zadnjem času kapital umika v varnejše naložbe. V Evropi spadajo nemške državne obveznice med najvarnejše naložbe. Posledično se država lahko zadolžuje po negativni obrestni meri do nekje 10 let. Prav tako pa je vse več povpraševanja po švicarskem franku. Kljub temu da je donosnost njihove 30-letne obveznice nižja od ameriške enomesečne zakladne menice, kar se dejansko odraža v različni monetarni politiki in bi se lahko ob odločitvi Britancev tudi skonvergiralo.

Če pogledamo Veliko Britanijo, pa opazimo, da je razlika med 10-letno in dveletno obveznico na nivojih iz časov največjih finančnih šokov. Na tej osnovi bi lahko angleška centralna banka kot naslednji ukrep monetarne politike predstavila sproščanje in ne zaostrovanja, kot smo ga pričakovali. Negotovost se postopoma povečuje.

Kljub temu da trg počasi v tečaje vgrajuje scenarij britanskega odhoda, je vseeno treba povedati, da ima strah velike oči in se lahko kakšne naložbene odločitve sprejemajo bolj s čustvi kot z racionalnostjo. Še posebno ob upoštevanju izjemno razvitega britanskega propagandnega stroja, ki ima prek svetovnega jezika močan domet. Globalno ukvarjanje z britanskim notranjim vprašanjem je bilo verjetno tudi glavni cilj britanskega premierja Camerona.

Ne glede na rezultat referenduma se bodo za investitorje odprle nove naložbene priložnosti. A opozoriti je treba, da bodo v primeru britanskega odhoda bolj kratke narave. Se je pa lansko leto v Grčiji videlo, da ne ne pomeni vedno ne. Na koncu vendarle prevlada ekonomski interes. V tem duhu pričakujem tudi potencialni »odhod« Velike Britanije.

Nobena juha se namreč ne poje tako vroča, kot se skuha. A za varčevalca je zdaj glavno vprašanje, kako toplo juho je pripravljen jesti. Težava pa je v tem, da so dobro poznane strategije kupi in drži, skleni depozit lahko problematične. V svetu negativnih obrestnih mer je odločanje bistveno kompleksnejše. Držanje denarja ima določen nominalni strošek. Potem je tu še strah pred inflacijo monetarnega vzroka. Na drugi strani pa imamo drage delnice in obveznice ter volatilnost surovin in materialov ter plemenitih kovin. Smiselnost je v dinamičnem nalaganju premoženja na podlagi sofisticirane programske opreme.