Spoštovani!

Lokacija je zelo sončna skozi vse leto. Spodnja stran, kjer je leseni prizidek, je obrnjena proti jugu. Želimo imeti več zimzelenih rastlin. Ob hiši na zahodni strani parcele je lep velik javor, ki poleti daje senco v poznih popoldnevih. Pod parcelo je manjši gozd. Morda boste imeli kakšen dober nasvet tudi za nas, za kar se vam zahvaljujem!

Vaš bralec

Odgovor

Iz slik in opisa je razbrati, da je pod južnim delom parcele strmo pobočje gozda, na severni strani so večstanovanjski objekti. Tudi nivo parcele je na severni strani višji kot na južni strani, teren pa ste oblikovali z ravninami, opornimi zidovi in stopnicami. Nov prizidek v dveh etažah, ki je obrnjen na jug, ima dobro razgledno lokacijo, obrnjen je proti gozdu, kjer ni neželenih pogledov, zato so tudi velika okna proti jugu.

Ker je nov prizidek ob gozdu, predlagam, da se meja med parcelo in gozdom zaključi z naravnim gozdnim robom. Izbiramo med avtohtonimi gozdnimi rastlinami in pomagamo naravi sanirati poseg v gozd. Tudi če se ne odločite za zasaditev, bo narava ta rob prej ali slej sanirala in vzpostavila naravni gozdni rob. Če pa vsiljujemo tujerodne rastline, boste imeli veliko dražjo naložbo, več vzdrževanja, tudi propadanja rastlin, predvsem pa nenaraven videz zaključka gozda in vaše parcele. Na južnem delu tudi ni potrebe po zimzelenih rastlinah, ki si jih želite, živih mejah ali ograjah, saj je prednost ravno v prepletanju narave med gozdom in vašim domom, ki bo najlepši, če bo sredi avtohtone narave. Zimzelene rastline so bolj značilne za Sredozemlje, v našem podnebju pa jih dodajamo le kot dopolnitev zasaditvi, kjer je pozimi lahko tudi kar nekaj snega ali celo žled. Zimzelene stene, posebno smaragdni klek, ki ga vse bolj sadijo vzdolž parcelnih mej, zelo popači in opustoši rastlinsko raznoliko podobo slovenske pokrajine.

V Sloveniji imamo značilne štiri letne čase, ki jih zaznavamo tudi prek rastlin. Spomladi smo po pusti zimi veseli prvih mačic, cvetenja leske, olistanja prvih dreves s svežino zelene, cvetenja, poleti ni lepšega od sedenja v prijetni senci drevja, prav tako jeseni, ko opazujemo tople jesenske barve, odpadlo listje in zanimive veje dreves pozimi. Ko zapade sneg, smo lahko samo hvaležni naravi, da drevesa odvržejo svoje liste, sicer bi se pod težo snega polomila. Kar nekaj takih prizorov smo imeli letos konec aprila, ko je žal prepozno zapadel sneg. Seveda ni narava samo za ljudi, veliko bolj so z naravo in letnimi časi povezane živali, ki bi brez ritma letnih časov in avtohtone vegetacije propadle. Veliko veselje je opazovati krošnje drevja in gozdne živali, kako se spreminjajo skozi vse leto, in to prednost velja pri vas izkoristiti.

Na severni strani parcele pa imate drugačno podobo okolice. Za vašo hišo so večstanovanjski objekti, ki z vidika enostanovanjskih hiš navadno niso zaželeni in so posledica odločanja urbanizma. Imate sicer tako imenovane neželene poglede, vendar ste težavo rešili s prizidkom, ko ste prostore in večje okenske odprtine obrnili na jug, proti gozdu. Na severu vam zasaditev z zimzelenimi lovorikovci ne pomaga glede neželenih pogledov na večstanovanjske objekte, saj zakrivajo poglede le do višine žive meje, torej le s ceste. Tudi na severu bi predlagala listopadna drevesa, ki jih nekaj tudi že imate, saj vam bodo predvsem v toplejših mesecih, ko največ časa preživimo na vrtu, zakrivala poglede in dajala prijetno senco, pozimi pa se pogledi ustavijo na silhuetah vej in so večstanovanjski objekti v ozadju.

Predlagam, da si bivalni vrt uredite na južni strani v sozvočju gozdnih rastlin in vašega doma, kjer imate izhode iz pritličja. Severni del pa si uredite kot dostop do hiše in predvrt, kjer bo tudi pogled na večstanovanjske objekte manj moteč.

Toliko vam lahko svetujem iz ogleda slik in kratkega opisa vaših želja. Za celovito zunanjo podobo pa sta potrebna ogled terena in izdelava načrta. To je najenostavnejša pot do usklajene zunanje ureditve.

Svetuje: Helena Majcen Kričaj, univ. dipl. inž. kraj. arh.