Do zdaj je bilo mogoče na bohinjski progi avtomobil z vlakom prepeljati le od Mosta na Soči do Bohinjske Bistrice, v petek pa je tik pred začetkom poletne sezone vlak prvič na pot krenil že iz Nove Gorice. Na podaljšani progi bo avtovlak do konca septembra vozil ob sobotah, nedeljah in praznikih, avgusta pa vsak dan. Iz Nove Gorice bo krenil ob 6.31, zvečer se bo na postajo vrnil ob 21.50. Za 61 kilometrov dolgo pot bo potreboval uro in 42 minut, vožnja bo stala 14 evrov. Skupno bo lahko s Primorske na Gorenjsko in obratno prepeljal 28 avtomobilov.

Bolj prijazni do kolesarjev

Na Slovenskih železnicah so sledili tudi naraščajočemu trendu kolesarjev na vlakih in za petkrat povečali zmogljivost prevoza koles. V poletni sezoni bo na vsak vlak mogoče naložiti 30 ali celo 35 koles. Vagone so prvič opremili tudi z informacijami o izstopnih mestih. Prav tako je letos na pot že štirikrat krenil muzejski vlak. Do 5. novembra bo turiste po znameniti bohinjski progi popeljal še osemkrat.

Še lansko jesen se je na posvetu o prihodnosti bohinjske proge kaj takega zdelo malo verjetno. A so zanesenjaki in letošnja 110. obletnica bohinjske proge poskrbeli, da so se stvari premaknile na bolje. »Priznati je treba, da so Slovenske železnice na tem področju spale in da se je v bohinjsko progo bistveno premalo vlagalo. Ob tej kritiki in ob naših zelo argumentiranih predlogih so stvari stekle v pravo smer. Na Slovenskih železnicah so nam prisluhnili in po dobrega pol leta smo danes priča odhodu prvega avtovlaka iz Nove Gorice,« je pred odhodom dejal Ervin Sorč, velik ljubitelj bohinjske proge, publicist in tudi strojevodja. Upa, da to še ni konec sprememb.

»Prizadevamo si, da bi ponovno vzpostavili neposreden vlak do Ljubljane. Zelo pomembna bi bila povezava obeh Goric s potniškimi vlaki in ponovna oživitev proge do Trsta, ki je zdaj neizkoriščena in zaprta. Z njo bi znova vzpostavili most med Jadranom in srednjo Evropo,« je prepričan.

Izboljšave namesto pogostitev

Matjaž Marušič, gonilna sila Društva za bohinjsko-goriško progo, priznava, da jim je pri teh prizadevanjih pomagala tudi 110-letnica proge. »Ob tej obletnici si nismo želeli prirejanja dragih pogostitev na muzejskem vlaku, temveč to, da se poskrbi za čim več izboljšav, ki bodo koristile domačinom in turistom,« pravi. Ali ta korak naprej daje tudi upanje, da bi nekoč bohinjsko progo tudi posodobili? Marušič je prepričan, da so dokazali, da je ta proga koristna, da jo ljudje uporabljajo in da ne smemo pozabiti nanjo. Kar pa pomeni tudi to, da bo treba vanjo kaj vložiti.

Na prvo pot z avtovlakom iz Nove Gorice sta se prva odpeljala tudi goriški poslanec in podpredsednik državnega zbora Matjaž Nemec in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »To je prvi del počastitve 110. obletnice bohinjske proge. Drugi del pričakujemo septembra z otvoritvijo nove železniške postaje v Solkanu,« je dejal Nemec in poudaril, da bohinjska proga prinaša priložnost za dolgoročno povezovanje med Avstrijo, Slovenijo in Italijo: »Predstavljajte si, da zjutraj sedete na vlak v Beljaku v Avstriji in zvečer pijete kapučino v Trstu. Vmes pa doživljate vse zgodbe, ki jih ponuja bohinjska proga.«