Mesti je pred 50 leti združilo prav trpljenje ljudi med drugo svetovno vojno, saj sta bili v obeh občinah koncentracijski taborišči, v tržiškem Ljubelju podružnica Mauthausna, v Sainte-Marie-aux-Minesu pa podružnica taborišča Natzweiler-Struthof. Slovesnosti se je udeležilo blizu tisoč ljudi, od tega sto gostov iz Francije.
Garanje pod brcami in udarci
Slavnostni govornik je bil antifašist, pisatelj in nekdanji interniranec, 102-letni tržaški Slovenec Boris Pahor. Orisal je dogajanje v času fašizma in nacizma ter opozoril, da Evropa pozablja na delovna taborišča, v katerih so bil zaprti ljudje, ki so bili v taboriščih zaradi nasprotovanja nacizmu in fašizmu. Za bodečo žico so morali garati pod brcami in udarci esesovcev in fašistov, dokler so lahko stali pokonci, in bili lačni od jutra do večera, je dejal govornik ter poudaril, da bi Evropa morala upoštevati tisto, kar je preživela in pretrpela v 20. stoletju, predvsem pa ne sme pozabiti trpljenja političnih zapornikov v številnih taboriščih po Evropi.
Claude Abel, župan mesta Sainte-Marie-aux-Mines, je v nagovoru spomnil na skupno žalostno zgodovino. »Delimo skupno zgodovino trpljenja in solidarnosti. V teh temnih urah pa je posijal tudi žarek upanja in človečnosti, žarek upanja v sočloveka v obliki pomoči lokalnega prebivalstva obeh mest, kljub okupatorjevi prepovedi. Prav kalvarija deportirancev in žarek upanja, ki so jim ga ponudili žene in možje zlatih src, predstavljajo steber pobratenja med našima mestoma, zapečatenega pred 50 leti.«
Vojno končali na strani zmagovalcev
Župan občine Tržič Borut Sajovic je dejal, da se tudi občani zavedajo zgodovinskih dejstev. »Za nas že dolgo ni več dilema, kdo je bil v drugi svetovni vojni na pravi strani in kdo ne. Tu, na tem mestu, nekdanjem koncentracijskem taborišču v Podljubelju, se je točno vedelo, kdo je bil lačen, bolan, izstradan in bos na eni strani, kdo pa večvreden na drugi strani bodeče žice. Ponosen sem, da smo to obdobje končali na strani zmagovalcev. Taboriščniki številnih evropskih narodov so postali svobodni, nam, Slovencem, pa je uspelo ohraniti našo domovino in slovenski jezik.«
V imenu Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB za vrednote NOB Slovenije je navzoče nagovorila Vesna Dobre in poudarila nujnost prenosa zgodovinskega spomina na mlade. Navzoče je pozvala: »Ne dovolimo, da geslo 'nikoli več' izgubi svojo težo in pomen!«
