Potem ko Slovenija več let ni imela dokumenta, ki bi urejal področje brezpilotnih letal, je Agencija za civilno letalstvo izdala direktivo o varnosti teh zračnih plovil. To je le začetek urejanja tega področja, kajti spisan je že predlog uredbe, ki je v medresorskem usklajevanju. Direktiva bo veljala do sprejetja uredbe.
Zagrožena kazen do 33.000 evrov
Direktiva veleva številne prepovedi, brezpilotnim letalom pa dovoljuje letenje zgolj za šport in rekreacijo. Polet se lahko odvija le podnevi. Med drugim mora upravljalec brezpilotnika zagotoviti vse potrebno za varno letenje (preverjanje tehnične ustreznosti, vremena...), tudi varno razdaljo do ljudi, živali, objektov, cest, drugih zrakoplovov... Ta razdalja ne sme biti manjša od 30 metrov, najmanjša oddaljenost od skupine ljudi (vsaj 12 ljudi) pa mora biti 150 metrov. Poleg tega bodo morali navdušenci nad brezpilotniki opravljati polete zunaj zrakoplovnega zračnega prostora, razen če se ne bodo drugače dogovorili s kontrolo zračnega prometa. Direktiva narekuje še več prepovedi za brezpilotnike s sistemi FPV, ki imajo nameščene kamere, med drugim lahko upravljalec takšno napravo usmerja ob navzočnosti pridruženega opazovalca.
Odslej brezpilotniki v zraku ne bodo več smeli izvajati dejavnosti, kot so snemanje, oglaševanje, nadzor, protipožarna zaščita, proženje plazov, letenje v znanstvenoraziskovalne, televizijske in filmske namene, poročanje z dogodkov... Prav tako je prepovedano leteti na območju stanovanj, poslovnih stavb, športnih objektov, šol, parkov in podobnega ter na območju nizkih gradenj, kjer so ljudje (na primer avtocest), in na ožjih urbanih območjih. Izjeme lahko določi Agencija za civilno letalstvo, ki tudi izvaja nadzor. Zagrožene kazni za kršitve znašajo od 300 do 600 evrov za fizične in od 2500 do 33.000 evrov za pravne osebe. Če upravljalec brezpilotnika povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, je v hujših primerih zagrožena kazen lahko tudi zapor.
Direktiva nevarna za industrijo
Te prepovedi so že sprožile prve odzive. Janezu Nebcu, trgovcu in proizvajalcu brezpilotnikov, se direktiva oziroma prepoved, kot jo je poimenoval, ne zdi smiselna. Sprašuje se, zakaj so prepovedi uvedli po tem, ko so ljudje več let nenadzorovano uporabljali brezpilotnike, in tik pred tem, ko bo šla uredba tega področja v medresorsko usklajevanje. »Zakaj raje čim prej ne sprejmejo predloga uredbe?« Moti ga, ker je dovoljena uporaba brezpilotnikov le za zabavo oziroma šport, a ne tudi v profesionalne namene. Prepričan je, da bo to povsem onemogočilo industrijo.
»Prepovedujejo tudi lete z namenom razvoja in testiranja. Torej hkrati onemogočajo slovenska podjetja, ki te sisteme razvijajo in prodajajo v tujino, ker jih je doma prepovedano testirati. To je čudno.« Dodal je, da ta direktiva v resnici ni nič novega, kajti spisana je bila »na podlagi veljavne zakonodaje, ki je že doslej vse prepovedovala, le da niso izvajali nadzora. Zdaj pa očitno nameravajo to tudi nadzirati.« Tako so lastniki brezpilotnikov v negotovosti, kako intenzivno bo potekal nadzor. Z Agencije za civilno letalstvo so sporočili, da bo nadzor potekal na isti način, kot je do zdaj, medtem ko prekrškovnih postopkov doslej niso vodili, kršitelje so zgolj opozarjali.
Ker bo direktiva verjetno veljala le, dokler predlog uredbe ne bo sprejet, je na dolgi rok pomembnejše, kakšna bo uredba. »Povzeta je po hrvaški zakonodaji. To je načeloma v redu, kajti na Hrvaškem to deluje. Pri nas pa je kakršen koli predpis bolje kot nič,« je dejal Nebec. Bolj problematično se mu zdi nekaj drugega: »Predlog uredbe je bil napisan že septembra. Vprašati se je treba, zakaj je ta pol leta stal v predalu in zakaj nameravajo še pol leta pacati, preden se bo to sprejelo, do takrat pa prepovedati vse.«
