Hrvatje na račun spremenjenih turističnih tokov zaradi terorizma, žičnatih ograj, beguncev in zaostrenih razmer v doslej popularnih turističnih krajih že polnijo zadnje sobe in apartmaje. Bo znala tudi Slovenija med tujci unovčiti sloves dokaj mirne države, domačim gostom pa povedati, da vsega še niso videli?
Premalo poudarjamo varnost
»Premalo se promoviramo in premalo pompa ustvarjamo okoli tega, da smo relativno varna država. Hrvatje so se tega hitro zavedli in zagotovo to počnejo bolje od nas, z reklamami vabijo ljudi, naj dopust preživijo doma,« meni Venčeslav Tušar, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije. Upa, da bodo kaj o tem rekli tudi na pravkar potekajoči turistični borzi in se dogovorili, kako ustaviti turiste, da Slovenija ne bo zgolj večna prehodna država. »To je za nas trenutno velika priložnost in še je čas, da kaj storimo in prepričamo tiste, ki še niso odločeni, kje bodo preživeli dopust. Povedati jim moramo, da smo majhni, zeleni in da nismo država množičnega turizma, kjer so stopnje ogroženosti večje,« pravi.
Na svoji turistični kmetiji v Zakojci dan za dnem opaža, kako se klasičen turist in njegove želje spreminjajo. Vse bolj prihajajo v ospredje majhni in od večjih turističnih središč odmaknjeni kraji. »Želijo si dopusta brez gneče in dopusta, kjer se lahko z gostiteljem spoznajo na osebni ravni,« pravi.
Na Gorenjskem ima Nena Koljanin iz Turističnega informacijskega centra Jesenice podobno izkušnjo. »Naš kamp Perun na Lipcah, kjer so turisti lahko osebno srečali lastnika, je imel lani rekorden obisk,« pojasni. Na Jesenicah so tako rekoč prvi informacijski center, v katerega zavijejo tuji turisti, ki se k nam pripeljejo skozi karavanški predor. »Že lani se nam je dogajalo, da so se švicarske, nemške, francoske in avstrijske družine odločile za varno potovanje in izbrale Slovenijo. Obiskale so naš TIC in povedale, da ostanejo v Sloveniji pet dni ter da želijo ta čas preživeti kar se da lepo. Želele so, da jim svetujemo obisk krajev, pri katerih ne bo potreben nakup vinjete,« pripoveduje Koljaninova. Sodeč po statistiki letošnjega maja in junija lahko letos pričakujejo le še več takšnih želja. Prepričana je, da ima na tem področju Slovenija veliko potenciala, ki pa je zdaj bolj ali manj prepuščen iznajdljivosti in usposobljenosti lokalnih turističnih delavcev.
Pa bi bilo oglaševanje, da smo varna država, po njenem mnenju lahko dobra marketinška poteza? »To je dvorezen meč,« opozori Koljaninova. »Obljubljati varnost in hkrati vedeti, da je ta še najmanj odvisna od nas, ni enostavno. Najbolj pošteni bi bili, če bi turistu povedali, da smo lepi in blizu, o varnosti bi se potem lahko prepričal sam,« je prepričana.
Bulc: Ne ponovimo hrvaške napake z dvigom cen
Drago Bulc, predsednik združenja slovenskih turističnih novinarjev, pa meni, da Slovenija pri novačenju turistov ni zaspala in tudi ničesar zamudila. »Hrvati imajo le to prednost, da imajo daljšo obalo in so v času, ko ljudje namesto počitnic v Tuniziji, Egiptu, Turčiji iščejo druge cilje, ena redkih držav, ki turistom lahko ponudi tolikšen obseg dokaj kakovostnih storitev. Tudi pri nas so turistične zmogljivosti marsikje že zasedene in iskreno upam, da bomo znali to rekordno leto v turizmu, ki se napoveduje tudi Sloveniji, dobro izkoristiti za naprej,« pravi. Predvsem svari, da si za ustvarjanje dobrega imena ne smemo privoščiti napake, ki so jo naredili Hrvatje, ko so tik pred sezono dvignili cene cestnin, trajektov, prenočitvenih zmogljivosti in drugih storitev. To bi bila slaba reklama, ki bi se nam poznala še leta naprej. Zdaj vidi tudi priložnost, da goste iz Ljubljane, z Obale in Bleda, kjer se številke turistov približujejo kritičnim mejam, preusmerimo še v druge dele Slovenije in iz tranzitne države postanemo stacionarna.
