Za jubilejno, deseto medsebojno tekmo Slovenije in Norveške (doslej 5:4 v zmagah za goste) sta se Zorman in Kavtičnik pripravljala po posebnem programu. Zorman ima težave s prepono oziroma hematomom v mišici, ki je posledica udarca na finalni tekmi lige prvakov v Kölnu, Kavtičnik pa z zadnjo stegensko mišico. »Mogoče je to moja subjektivna ocena, a naša najboljša igralca na olimpijskih kvalifikacijah ne bosta nastopila na prvi tekmi proti Norvežanom, za drugo v gosteh pa je še vse odprto. Potreboval bi ju, a z njunim nastopom bi lahko tvegal hujši poškodbi in ju celo izgubil za olimpijske igre. Na srečo imamo na njunih položajih ustrezne zamenjave. Priložnost bodo dobili nekateri drugi igralci in verjamem, da jo bodo izkoristili,« je že po četrtkovem prvem treningu v Zlatorogu, ki je bil odprt tudi za medije in javnost, napovedal selektor Veselin Vujović. In svojo napoved po včerajšnji večerji tudi uresničil.
Kljub številnim težavam z igralskim kadrom Črnogorec ni izgubil smisla za humor. Na vprašanje, s kako visoko zmago bi bil zadovoljen v Celju, je odgovoril: »Z 22 zadetki razlike. To bi nam verjetno zadoščalo za mirno pot na povratno tekmo v Stavanger.« Nato je v resnejšem tonu nadaljeval: »Vedno rajši igram prvo tekmo doma, saj potem vem, pri čem sem. In pri tem niti ni toliko pomembno, s kakšno razliko zmagaš. Morebiti se sliši čudno, a rajši zmagam s štirimi kot šestimi zadetki razlike. Zakaj? Plus štiri te prisili k previdnosti od prve sekunde tekme, saj gre za prednost, ki jo lahko nasprotnik izniči v petih, desetih minutah. Plus šest pa se ti zdi velikanska in nedosegljiva razlika, preveč se podzavestno sprostiš in hitro te lahko doleti kazen. No, seveda se ne bom pritoževal, če zmagamo za šest, a tudi takšna razlika ni zagotovilo za uvrstitev na SP. Kot tudi naša zmaga le za en gol ni zagotovilo Norvežanom, da bodo zaostanek nadoknadili in napredovali na SP.«
»Ne bojimo se nikogar. Tudi ne Norveške, čeprav smo v dodatnih kvalifikacijah dobili najtežjega možnega nasprotnika. Prepričan sem, da smo kreativnejši in bolje pripravljeni, da se prilagodimo na igro nasprotnika,« meni Vujović, ki opozarja, da se Norvežani precej slabše znajdejo proti globokim obrambam. »To se je pokazalo tudi na aprilskem olimpijskem kvalifikacijskem turnirju proti Hrvatom. Mi seveda ne moremo uporabiti recepta Hrvatov, ker imamo različne profile igralcev, je pa lahko to ideja za našo igro v Celju. V vsakem primeru je reprezentanca Norveške odlična, a Slovenija je že proti močnejšim ekipam, na primer proti Španiji in Švedski, dokazala, da lahko odlično igra proti najmočnejšim na svetu. In to ne le doma, ampak kjer koli na svetu.«
Norvežani so bili na januarskem EP na Poljskem hit: osvojili so četrto mesto, potem ko so v polfinalu izgubili z Nemčijo šele po podaljških s 33:34, za bron pa s Hrvaško s 24:31. Nekaj mesecev pozneje so na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju na Danskem ostali brez vozovnice za Rio (tretji za Danci in Hrvati), zdaj pa si želi ekipa selektorja Christiana Bergeja, ki je pred dvema letoma zamenjal Šveda Roberta Hedina, uvrstitve na SP 2017. Norvežani so pred dnevi na dveh pripravljalnih tekmah dvakrat premagali Belorusijo (36:33, 33:26), v Celju pa bodo zaigrali v skoraj najmočnejši zasedbi.
