Minuli mesec so se v Palmi, največjem pristaniškem mestu otoka Majorka, pojavili grafiti »Turizem je terorizem« in »Turisti, pojdite domov!«. Zakaj bi neko mesto ali država hotela odganjati turiste, ki prinašajo službe in milijonske prihodke, je skoraj nepredstavljivo, a včasih očitno ne zdrži niti rek, da dobrega ni nikoli preveč. In Španci imajo preveč turistov. Oziroma Španci imajo turistov že čez glavo, tisti, ki jih še nimajo, pa jih bodo imeli, ko se bo lanskih 65 milijonov tujih gostov po nekaterih predvidevanjih letos povečalo še za 20 odstotkov.
13 milijonov turistov za 1,1 milijona prebivalcev
Protituristični grafiti, da, sliši se skoraj kot protiteroristični, so le verbalna ekspresija vseh tegob, s katerimi se soočajo Balearski otoki, kjer se je nad 1,1 milijona prebivalcev lani zgrnilo 13 milijonov turistov. Največ jih poleg Menorce in Ibize dobi Majorka, kjer se bo letos na letališču v Palmi obrnilo sto letal na uro. Ne samo to, na otoku s slabimi 900.000 prebivalci je 60.000 avtomobilov namenjenih samo najemu, kar Majorko po gostoti vozil uvršča na drugo mesto na svetu, za Hongkongom. Ceste so v nenehnem prometnem krču, parkirišča polna, hotelske namestitve stoodstotno zasedene, pojavljajo se težave s kanalizacijo, na obalo Majorke se valijo novi in novi gostje, ki so na koncu ravno tako nezadovoljni kot domačini, saj ne najdejo ne miru ne prostih plaž.
»Kaj naj? Ne moremo jih odganjati, jim govoriti, naj ne pridejo, naj ne dajo denarja,« pravijo pristojni na Balearskih otokih, ki zaradi slabih plati turizma v zadnjih letih niso pozabili na dobre posledice, kot so prihodki, službe in vpliv na vso ekonomsko sliko države. A potrpežljivost ima svoje meje. In te so se, kar zadeva Španijo, ustavile pred Barcelono. Prvi branik mesta je njegova nova županja Ada Colau.
Barcelona ostro proti množici turistov
V Barceloni, ki ima 1,6 milijona prebivalcev, je leta 1990 prespalo 1,7 milijona turistov, v letu 2016 pa že osem milijonov. Osem milijonov, ki so jih nekateri lokalni prebivalci opisali kot hujšo nadlogo od revščine. V raziskavi, ki jo je opravil mestni svet, je namreč 5,3 odstotka anketiranih izjavilo, da je največji problem mesta prav turizem, je pa res, da za večjo težavo še vedno priznavajo brezposelnost in delovne razmere (31,9 odstotka) ter promet (5,5).
Število turistov v Barceloni, ki je tretje najbolj obiskano evropsko mesto, in sicer za veliko večjim Londonom in Parizom, se je začelo povečevati že po olimpijskih igrah leta 1992, v dobi terorizma pa je skočilo v neželene višave. Množični vpad tujih gostov, ki so mestu po raziskavi MasterCarda že leta 2013 prinesli 14 odstotkov prihodkov, Barcelončani, ki niso vpeti v turistično panogo, sprejemajo z vse večjo sovražnostjo. Motijo jih oblegane plaže, turistične trgovine in vizualno spreminjanje mesta nasploh, še bolj pa jih bremeni to, da so se zvišali življenjski stroški in cene najemnin za stanovanja, zaradi katerih je na cesti pristal že marsikateri meščan.
Prav boj proti višanju najemnin, ki so posledica tega, da prebivalci Barcelone svoja stanovanja raje oddajajo turistom kot domačinom, je tudi ena od prioritet Ade Colau. Novopečena županja je lani lastnikom stojnic na tržnici La Boqueira najprej dovolila, da so velikim skupinam turistom ob urah, ko nakupe opravlja največ lokalnih prebivalcev, prepovedali vstop na tržnico, med njenimi prvimi županskimi potezami pa je bila lani tudi ta, da za eno leto ustavi gradnjo hotelov in turističnih stanovanj v mestu. S to odločitvijo je pritisnila na zavoro za 30 načrtovanih hotelskih projektov, letos pa je šla še dlje. Gradnjo novih objektov, namenjenih turistom, želi popolnoma umakniti iz starega mestnega jedra, na udaru pa sta se znašla tudi Airbnb in Homeway, ki ju je mestni svet oglobil s po 60.000 evri zaradi nezakonitega oglaševanja turističnih stanovanj.
Turizem se po napadu pobere prej kot po epidemiji
Države, kot so Tunizija, Egipt, Turčija in Pakistan, ter mesta, ki jih je prizadel terorizem, lahko gledajo na težave Španije kvečjemu z zavistjo. Po pariških terorističnih napadih se je zasedenost hotelov v najbolj romantičnem mestu na svetu za nekaj časa znižala za 21 odstotkov, Turčija, ki je postala redna tarča bombnih napadov, pa je, če primerjamo lanski in letošnji februar, doživela desetodstotni upad gostov iz tujine. A ta naj bi bil kratkega veka. Po podatkih svetovnega popotniško-turističnega združenja World Travel and Tourism Council (WTTC) mesto za turistično okrevanje po terorističnem napadu namreč potrebuje 13 mesecev, kar je bistveno manj od okrevanja po epidemiji, ki zahteva 21 mesecev, naravni katastrofi, ki državni turizem sesuje za 24 mesecev, ali političnih nemirih, po katerih mesto, da pride do diha, potrebuje kar 27 mesecev. Ali bo kdaj spet zadihala Španija, pa je že težje reči.
