Prihodnost avtomobilov je v električnem pogonu. To poslušamo že toliko časa, da bi se že zdavnaj moralo uresničiti. Toda z redkimi izjemami, kot je na primer Norveška, kjer naj bi od leta 2025 prepovedali prodajo vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem, so električni avtomobili še vedno eksoti. Tudi pri nas, pa čeprav se je lani njihovo število v primerjavi z letom prej podvojilo. Vendar če to pomeni, da jih je bilo registriranih le 288 od skupno okoli 1,1 milijona osebnih vozil, je jasno, kako malo jih je. In tudi, če jim prištejemo še hibridna vozila pa tista s pogonom na plin in še kakšnega, pridemo do tega, da še vedno krepko več od milijona vozil poganja bodisi bencinsko bodisi dizelsko gorivo.
Takšna je pač realnost in še lep čas bo veljalo, da se velika večina kupcev odloča med vozili z dizelskim in bencinskim motorjem, pri čemer so v zadnjem času prevladovali prvi. »Če pogledamo prodajo vozil po segmentih, vidimo, da se ti med seboj bistveno razlikujejo v deležu med bencinskimi in dizelskimi motorji. Konkretno za naša vozila to pomeni, da se mestni malčki (up!, citigo, mii) prodajajo izključno z bencinskimi motorji, prav tako ti prevladujejo v segmentu A0 (polo, ibiza, fabia...), v skorajda vseh drugih segmentih, kjer naša ponudba pokriva vse od golfa do večjih športnih terencev, pa prevladujejo dizelski,« pravi Blaž Grofelnik iz produktnega marketinga Porscheja Slovenija in dodaja, da smo Slovenci očitno dizelski narod.
Vzdrževanje stane enako
Malenkost drugače na vse skupaj gleda Uroš Mihelčič, produktni specialist pri Summit motors, ki opaža, da se pri nakupu Fordovih osebnih vozil ljudje v zadnjem času spet večkrat odločijo za bencinski motor, kar je verjetno tudi posledica slovesa, ki so ga njihovim motorjem zagotovili s številnimi nagradami ozaljšani motorji ecoboost. »Čeprav naša vozila ženejo odlični dizelski agregati, ki so varčni in ekološki, se pri naših osebnih vozilih 57 odstotkov kupcev odloči za bencinski agregat,« pove Mihelčič in doda, da se omenjeni motorji lahko obnašajo zelo podobno kot dizelski, predvsem glede porabe in odzivnosti, obenem pa so lahko bolj agilni: »Zato naši vozniki pogosteje posegajo po bencinskih motorjih kot pri drugih znamkah.«
Oba naša sogovornika pa se strinjata, da so, kar je morda v nasprotju s splošnim mnenjem, razlike med stroški servisiranja bencinskega in dizelskega motorja zanemarljive. »Cena servisa enega in drugega motorja se skoraj ne razlikuje. Tudi če primerjamo oba motorja dolgoročno, ne prihaja do večjih razlik. O okvarah pa je skoraj nesmiselno govoriti, saj ne moremo reči, da je en motor bolj občutljiv od drugega. Pogostost okvar je v veliki meri odvisna od načina vožnje,« pravi Grofelnik, medtem ko tudi Mihelčič dodaja, da ne na enih ne na drugih motorjih ne beležijo značilnih okvar, na podlagi katerih bi lahko zatrdil, da je treba biti pozoren na določen strošek lastništva. Enaka je zgodba pri izgubljanju oziroma ohranjanju vrednosti, saj avtomobili običajno izgubljajo vrednost precej podobno in neodvisno od motorja. »Malce večji upad vrednosti je opaziti le pri močnejših bencinskih motorjih,« ob tem pravi Mihelčič, medtem ko Grofelnik dodaja, da je tudi pri rabljenih vozilih vse skupaj odvisno od avtomobilskega razreda: »V tistih, v katerih prevladujejo bencinski motorji, bomo lažje prodali avto z bencinskim, pri večjih vozilih pa je lažje prodati avto z dizelskim motorjem. Tu torej lahko potegnemo vzporednico med trendom pri nakupu novega vozila.«
Izbira odvisna od več dejavnikov
Čeprav je dejstvo, da so dizelski motorji varčnejši od bencinskih, kot pribito drži tudi, da je varčnost odvisna od našega načina vožnje. Zato smo se za nasvet, kako voziti avto z enim ali drugim motorjem, obrnili na Mitjo Holynskega, vodjo Akademije dobre vožnje, ki pravi, da je, ne glede na motor, prvi korak ta, da ko motor zaženete, nemudoma speljete. »Motor se bo tako hitro ogrel na delovno temperaturo, hladen namreč pokuri največ. Ko pospešujemo, moramo čim prej doseči želeno hitrost, pri tem pa je treba tudi prestavljati hitro. Pri čemer je razlika le v tem, da pri avtomobilih z bencinskim motorjem prestavljamo pri 2500 obratih motorja na minuto, pri dizelskih pa pri 1500 obratih,« je poudaril Mitja Holynski in dodal, da je nemogoče oceniti, ali so na splošno varčnejši vozniki dizelskih ali bencinskih avtomobilov. »Menim, da je bil porast dizelskih motorjev v zadnjem obdobju želja, da bi bili varčnejši, velik del pa trend in moda.«
Če torej potegnemo črto – kakšen motor izbrati? Enostavnega in kratkega odgovora seveda ni, kot smo ugotovili, je izbira odvisna od več dejavnikov, s čimer se strinjajo tudi naši sogovorniki. »Prvi kriterij je število prevoženih kilometrov na letni ravni, drugi je vprašanje, za kakšno vožnjo je avto namenjen in ali bo to naš edini avto. Poglavitno pri kratkih relacijah je to, da se bencinar hitreje segreje in doseže delovno temperaturo ter s tem izkoristek in manjšo porabo, dizel pa kasneje in ima potem na relaciji manjšo porabo. Tehnika pa gre seveda naprej in današnji bencinarji se zelo približujejo porabi dizlov, tako da so skoraj vedno glavni dejavniki za odločitev pri nakupu cena, statusni simbol... Še veliko Sore bo preteklo pod savskim mostom, da bo odločitev pri nakupu racionalnejša in ne bo glavno vprašanje, ali bo dovolj zavisti pri sosedih,« se je slikovito izrazil Mitja Holynski, medtem ko je Blaž Grofelnik dodal nekatere številke. »Kupec naj se odloči za motor glede na potrebe. Če bo na leto prevozil več kot 15.000 ali 20.000 kilometrov, svetujem dizelski motor, če pa manj kot 15.000 kilometrov, naj se odloči za bencinskega. Seveda pa je pomemben dejavnik pri odločitvi tudi velikost vozila, ki jo moramo upoštevati pri izbiri motorja,« svetuje Grofelnik. Uroš Mihelčič pa k vsemu skupaj dodaja: »Ne smemo pozabiti na udobje v vožnji. Z bencinskim agregatom je v vozilu manj hrupa in tresenja, poleg tega pa imajo nižje izpuste in so čistejši.«
