Možakar je dobesedno brcal v zadnji del svojega avtomobila. Nekaj časa smo ga gledali z začudenjem, nato pa pristopili z vprašanjem: »Je kaj narobe, vam lahko pomagamo?« Obrnil se je proti nam, nasmešek na njegovem obrazu pa je povedal več od besed. In v trenutku se nam je posvetilo. Vozilo se možakarju ni zamerilo, kot smo najprej mislili, temveč je imela brca svoje poslanstvo – odpiranje prtljažnih vrat. Prav ste prebrali, odpiranje prtljažnih vrat.
Novi Seatov športni terenec ateca namreč prevzema uporabni dodatek, ki so ga pred dobrimi petimi leti prvič uporabili v koncernskem bratrancu volkswagnu passatu in lastniku pomaga v primeru, ko ima po nakupih polne roke. Novosti primerno je nadgrajen, z brco je namreč mogoče prtljažna vrata tudi zapreti. Je ateca mazohist? Deloma gotovo, a o tem malce kasneje.
Ko smo se pogovarjali z razvojniki, so kar žareli od navdušenja in ponosa. Z ateco namreč orjejo ledino, saj je to njihov prvi športni terenec. Je ponos na ravni očetovega, ko v živo prvič gleda svojega mulca na nogometni tekmi in ta zabije odločilni gol? Moramo priznati, da nam je bila všeč od prvega trenutka. Španski geni so nezmotljivo prisotni, zato ateca deluje športno in dinamično, kolikor je pač to pri SUV mogoče. Seveda mora biti športnost nadgrajena z uporabnostjo in na tem področju so nas presenetili. Nismo si namreč predstavljali, da je lahko na 4,36 metra dolžine toliko prostora na voznikovem delovnem mestu in za dva potnika na zadnji klopi. Brez pretiravanja, sploh nad glavami, kjer tudi dvometraš ne bo imel težav. Prav nič manj kot na primer pri bratrancu tiguanu, ki je daljši 13 centimetrov. Prtljagi četverice potnikov primerna je tudi prtljažna luknja s 510 litri, ki pa je v primeru štirikolesnega pogona 25 litrov skromnejša. A se to skorajda ne pozna.
Nikoli nismo veljali za grebatorje, a tokrat smo naredili izjemo. Ko so nas vprašali, s kakšno ateco bi se najprej zapeljali, smo izstrelili: z vrha ponudbe. Ali prevedeno, s 190-konjskim dizlom v nosu in štirikolesnim pogonom. In tukaj se zgodba o mazohizmu nadaljuje. Motor nas je dobesedno prosil, da smo bili odločni pri pritisku stopalke za plin, oddolžil pa se nam je z visoko potovalno hitrostjo. Malce smo tudi tvegali, vedoč, da kazni s španskih cest sedaj najdejo tudi grešnikov slovenski naslov. A ni zgolj hitrost tista, ki v takšni ateci z vrha ponudbe navduši. Na ovinkasti cesti namreč uteleša pregovorno Seatovo športnost, ko pa nam je te dovolj, tudi 6-stopenjski samodejni menjalnik DSG skrbi, da je vožnja udobna in počutje v avtomobilu prešerno. Celo tedaj, ko je treba plačati zapitek. Povprečje slabih osmih litrov se nam je zdelo lastnikovi denarnici primerno. Motorna ponudba je sicer pestra, bencinarja sta dva (85 kW/ 115 KM in 110/150), dizli pa trije (poleg omenjenega še 115 in 150 KM). Voznikovim navadam in stanju na računu primerno.
Tiguana smo prej omenili z razlogom; marsikdo, ki se odloča za nakup srednje velikega športnega terenca, pomisli nanj. A s 24 tisočaki za vstopni model (1,4 TSI 125 KM) ni ravno poceni, zato bo ateca razveselila vse tiste, ki si želijo nekaj cenejšega terenca, v katerem pa je roko na srce še vedno veliko nemškega. Oktobra, ko namreč zapelje na slovenske ceste, naj bi stala malenkost pod 20.000 evri (1,0 TSI), za najdražjo, ki je osvojila naše srce, pa bo predvidoma treba odšteti okoli 35 tisočakov. Omeniti še velja, da je španka diplomirala iz visokih tehnologij in je tako blizu avtu, ki vozi sam, kot seat še nikoli ni bil. Radarski tempomat, ki pospešuje in zavira sam, je nadgrajen z ohranjanjem smeri, novost je funkcija, ki pri nizkih hitrostih do 60 km/h razbremeni voznika v gneči, in pa sistem, ki prepozna pešca in naredi vse, da do trka z njim ne pride. Špansko-nemški dvoboj bo očitno zanimiv. Ne zgolj na nogometni zelenici…
