Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so 16.000 naključno izbranim prebivalcem poslali anketo za raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog. To je že peta tovrstna nacionalna raziskava, z njo pa bodo pridobili podatke o navadah ljudi, ki neugodno vplivajo na zdravje. Podatki bodo v pomoč pri oblikovanju nadaljnjih preventivnih programov in javnozdravstvenih politik.
Raziskavo z zdravjem povezan življenjski slog so pri NIJZ prvič izvedli leta 2001 in ponavljali na štiri leta. S tem so dobili nabor številnih podatkov o dejavnikih tveganja in kroničnih nenalezljivih boleznih. Raziskava vključuje tudi podatke o socialno-ekonomskih okoliščinah anketirancev, saj ti dejavniki dokazano vplivajo na zdravje posameznika. »Zelo smo bili začudeni, kako velike so razlike v življenjskem slogu in obolevnosti za kroničnimi boleznimi med posamezniki iz različnih socialno-ekonomskih okolij,« je povedala vodja raziskave Jožica Maučec Zakotnik.
Usmeritve v navadah ljudi
Raziskava poleg preseka stanja omogoča tudi, da prepoznamo trende v vedenju in navadah ljudi.
Podatki raziskav od leta 2001 dalje kažejo, da se je samoocena zdravja, kar velja za dober kazalnik zdravja pri prebivalstvu, pri anketirancih na splošno izboljšala. »V raziskavah med letoma 2008 in 2012 kljub gospodarski krizi nismo zaznali, da bi se samoocena zdravja pri ljudeh poslabšala. Vendar posploševati ne moremo: samoocena zdravja se je poslabšala v starostni skupini 25–39 let, v tej skupini pa še posebej pri mladih ženskah z osnovnošolsko in univerzitetno izobrazbo. To pomeni, da so krizo najbolj občutili mladi oziroma mlade družine,« je povedala Maučec-Zakotnikova.
Prehranjevalne navade se v glavnem izboljšujejo. Skrb vzbujajoče pa je, da že od leta 2001 upada količina svežega sadja in predvsem zelenjave, ki ju pojedo ljudje: ta trend opažajo pri obeh spolih in v vseh starostnih in socialnih skupinah. Veliko ljudi ima še vedno nezdrav način prehranjevanja in le polovica ljudi zaužije dovolj dnevnih obrokov, vključno z zajtrkom. V Sloveniji še vedno zaužijemo preveč nenasičenih maščob in sladkorja, pozitivno pa je, da ljudje manj dosoljujejo hrano, ko je ta že na krožniku, manj uživajo nenasičenih maščob (maščobe živalskega izvora), manj uživajo (ne)gaziranih pijač – ne pa tudi sladic. Ugodni trend se kaže tudi pri telesni dejavnosti: zvišala se je celokupna telesna dejavnost pri starejših (to zajema gibanje pri delu, transportu, v prostem času...) in zmerna telesna dejavnost (petkrat na teden po pol ure gibanja) ter hoja (petkrat na teden) pri obeh spolih.
Gospodarska kriza se morda najbolj odraža na občutenju stresa: približno četrtina ljudi občuti stres vsak dan (zaradi osamljenosti, slabih gmotnih razmer, slabih odnosov s sodelavci in težav v družini). Alkohol in kajenje sta še vedno problem: še vedno popijemo deset litrov čistega alkohola na prebivalca in še vedno čezmerno pije vsak deseti odrasli prebivalec. V zadnjih štirih letih se je ponovno zvišal delež kadilcev, najbolj na račun novih kadilk med ženskami. V porastu je debelost (indeks telesne mase več kot 30 ima dobrih 17 odstotkov ljudi), še posebno pri moških. Upada obiskovanje zobozdravnika: le tretjina ljudi ga obišče vsaj enkrat na leto, le dve tretjini odraslih pa si zobe oščetka priporočljivih dvakrat na dan.
Socialne determinante zdravja
Kot rečeno, so nekatere navade in vedenje ljudi pa tudi pojavnost bolezni zelo povezani z izobrazbo in gmotnim položajem posameznika. To zelo očitno kažejo tudi nekateri trendi, ki jih zaznavajo skozi raziskave o življenjskem slogu prebivalcev Slovenije. Tako je delež kadilcev največji v delavskem sloju, enako delež debelih ljudi. Manj izobraženi tudi več obolevajo zaradi bolezni srca in ožilja, za sladkorno boleznijo, depresijo in imajo v ustih manj zob. Tako ima na primer sladkorno bolezen 14 odstotkov moških z osnovno šolo in manj kot 5 odstotkov moških z višjo šolo ali več. Podobno velja za povišan krvni tlak, ki ga je največ pri starejših ljudeh, pri delavskem sloju in na vzhodnem delu države.
»Socialne determinante pomembno vplivajo na pojavnost kroničnih bolezni: veliko socialno izključenih pomeni veliko bolnikov in veliko breme za državo. Revščina je velika cokla za družbo,« je Maučeč-Zakotnikova spomnila na povezanost revščine in družbene blaginje.
Novi model doseganja ranljivih skupin
To tudi pomeni, da je socialno šibkim treba nameniti več preventivnih programov kot za splošno populacijo.
Tako so za zmanjševanje neenakosti v zdravju pri NIJZ že pred 15 leti zastavili nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, ki ga izvajajo v ambulantah splošne medicine, je pojasnila prim. Jana Govc Eržen, nacionalna koordinatorica programa. Ogroženi prebivalci se lahko vključijo v delavnice zdravega življenjskega sloga v zdravstvenovzgojnih centrih, ki delujejo v zdravstvenih domovih. Kronični bolniki imajo podrobnejšo obravnavo v referenčnih ambulantah.
Ker pa so ugotovili, da se najranljivejše skupine posameznikov, kot so na primer ljudje drugih kultur in jezikov, manj vključujejo v obstoječe preventivne programe, so le-te nadgradili z novim modelom, kako te skupine dosegati, in sicer s centri za krepitev zdravja. Njihova posebnost je, da zdravstveni delavci aktivno iščejo skupine prebivalstva, ki imajo zaradi različnih ovir (so brez zdravstvenega zavarovanja, ne znajo jezika...) slabši dostop do zdravstvenih in preventivnih storitev, ter jih motivirajo za vključevanje v obstoječe programe za izboljšanje življenjskega sloga. Delovanje takega centra so testirali v treh regijah, na osnovi dobrih rezultatov pa si želijo ta model delovanja v treh letih razširiti na dodatnih 25 zdravstvenih domov.
