Centralne banke, ki so v minulem stoletju postale čuvajke ekonomske in finančne stabilnosti, še naprej ostajajo na naslovnicah medijev. Večina centralnih bank namreč še kar povečuje ukrepe za ohlapno monetarno politiko za gospodarsko stabilizacijo, še dodatno znižanje obrestne mere pa lahko pričakujemo tudi v azijski regiji.

Veliko pozornosti je zadnje dni usmerjene na zasedanje ameriške centralne banke (FED), ki bo 14. in 15. junija. FED se sooča z nekoliko drugačno situacijo kot preostale centralne banke, ko mora dvigovati obrestno mero. Nekateri osnovni gospodarski kazalci nakazujejo potrebo po dvigu obrestne mere. A po mnenju večine analitikov junijsko zasedanje še ne bo prineslo dviga obrestne mere v ZDA. Pričakujemo pa zelo jasen signal ameriške centralne banke za dvig obrestne mere, ki je precej verjeten v juliju. Predvsem guvernerka Feda Janet Yellen si ne želi begati finančnega trga, ker bi lahko prišlo do povečane volatilnosti, to pa bi lahko v ameriški predsedniški tekmi v svoj prid izkoristil Donald Trump. V ZDA dobički družb realno ne rastejo več od leta 2014. Ameriške družbe dosegajo relativno visoko maržnost in težko vidimo dodatno rast marž. V prvem letošnjem kvartalu je razočaral predvsem tehnološki sektor, ki je dosegel desetodstotni padec dobička glede na predhodni kvartal. Glede na gospodarske napovedi se bodo dobički družb težko povečevali.

Ameriški delniški indeksi so v bližini rekordnih nivojev. Če bo prišlo do dodatne rasti ameriških borznih indeksov (odkupi lastnih delnic ostajajo visoki, kar predstavljajo eden glavnih virov nadaljnje potencialne rasti ameriških indeksov), se bodo povečala vrednotenja podjetij in ne same rasti dobičkov podjetij. Trenutno vrednotenje za osrednji ameriški indeks S&P500 na dobičke na delnico kaže razmerje 19,5, dolgoročno zgodovinsko povprečje pa je 16,5. Tudi podatki o ameriški gospodarski rasti niso spodbudni, saj kažejo na ohlajevanje ameriškega gospodarstva. Pri tem je vprašanje, ali je ameriško ohlajevanje posledica šibkosti ameriškega gospodarstva ali je to posledica šibkosti svetovnega gospodarstva.

Finančni trgi zadnja dva meseca nakazujejo, kot da je odločeno, da do brexita ne bo prišlo. Brexit je do zdaj povzročal manj nemira, kot se je sprva pričakovalo. Tesni izenačeni rezultati anket pomenijo, da se utegne nemir vlagateljev povečevati do samega referenduma. Če bi prišlo do presenečenja in bi bil izglasovan brexit, bi prišlo do neznane situacije, na katero finančni trgi niso pripravljeni. Predvsem med neopredeljenimi Britanci bo moral premier Cameron iskati podporo za ohranitev Britanije v evropski družini.