Bombna eksplozija, ki je drugi dan muslimanskega svetega meseca ramazana pretresla evropski del Carigrada, nedaleč od njegovega zgodovinskega jedra ob Zlatem rogu, je zahtevala enajstih življenj, 36 ljudi pa je ranjenih, od katerih so po doslej znanih podatkih trije v kritičnem stanju. V najetem avtomobilu podtaknjen eksploziv je bil očitno namenjen avtobusu, ki je prevažal policiste, sprožili pa so ga z daljinskim upravljalcem. Danes še nihče ni prevzel odgovornosti za napad, oblasti pa so domnevale, da so ga izvedli kurdski militantneži, ki so v preteklosti večkrat napadli varnostne sile, med drugim s podobnim bombnim napadom v Carigradu pred slabim mesecem dni, ko je bilo v bližini ene izmed vojašnic ranjenih šest vojakov in en civilist. Tedaj je odgovornost prevzela ilegalna kurdska delavska stranka (PKK), ki z različno intenzivnostjo vodi oborožen upor proti turškim oblastem z zahtevami po samoodločbi Kurdov na turškem vzhodu.
Erdogan pokazal na PKK
Ranjene je v eni izmed carigrajskih bolnišnic obiskal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je na PKK usmeril prst z izjavo, da za to militantno organizacijo napadi na velika mesta, kot je Carigrad, niso nobena novost. V Turčiji po prejšnjih skupaj petih napadih v Carigradu in Ankari velja najvišja stopnja teroristične nevarnosti, za dva napada je prevzela odgovornost Islamska država – za marčevskega v nakupovalnem središču, v katerem je bilo ubitih pet ljudi, ter januarskega v zgodovinskem okrožju Sultanahmet, v katerem je umrlo 13 tujcev, med njimi 11 nemških državljanov. Erdogan je ob odhodu iz bolnišnice dejal, na so uboji pripadnikov varnostnih sil, katerih delo je ščititi druge, »neodpustljivi«, ter zagotovil, da se bodo »bojevali proti teroristom do konca, neutrudno in neustrašno«.
Pretres tudi za gospodarstvo
Eksplozija, ki je dvignila v zrak policijski avtobus in poškodovala druge avtomobile ter prodajalne in bližnjo mošejo Šehsade iz 16. stoletja, je po navedbah prič delovala kot potres. Priče so omenjale tudi streljanje, za katerega pa so pozneje navajali, da so opozorilno streljali policisti, da bi ljudi odgnali vstran od prizorišča in omogočili čim hitrejšo pomoč ranjenim. Novi teroristični napad pa pomeni tudi novi pretres za turško gospodarstvo, predvsem za turizem, ki je že zaradi preteklih napadov v globokem upadu. Do konca aprila je obisk tujih turistov v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za 28 odstotkov, pri čemer pa gre del tega zmanjšanja pripisati tudi izpadu prej številnih ruskih turistov po incidentu s turško sestrelitvijo ruskega vojaškega letala nad Sirijo. Zaupanje v Turčijo poleg turistov, ki jih skrbi predvsem varnost, izgubljajo še tuji investitorji. Pri teh je poleg negotovosti zaradi vojne v sosednji Siriji ter terorističnih napadov skrajnežev Islamske države in kurdskih militantnežev povod za zaskrbljenost tudi sam politični položaj v Turčiji, saj predsednik Erdogan postopoma uvaja avtokratično vladavino in dviguje družbeno napetost.
