OECD Sloveniji za letos napoveduje 1,5-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 0,4 odstotne točke manj od napovedi iz novembra lani. Prihodnje leto naj bi se gospodarska rast okrepila na 2,4 odstotka, kar je ponovno 0,4 odstotne točke manj, kot je bilo predvideno novembra. Glavna razloga za padec dinamike gospodarske rasti gre pripisati nižji rasti izvoza zaradi bolj negotovih razmer v svetovnem gospodarstvu ter začasnemu padcu obsega javnih investicij na začetku izvajanja novega večletnega finančnega obdobja Evropske unije. Prihodnje leto se bo rast okrepila, saj bo izboljšanje na trgu dela dodatno okrepilo zasebno potrošnjo, ki sicer že pozitivno prispeva k rasti. Okrepile naj bi se tudi investicije podjetij, saj lažje dostopajo do finančnih virov.
Napovedi OECD so sicer med najnižjimi. Evropska komisija in Umar za letos napovedujeta 1,7-odstotno krepitev BDP-ja, Mednarodni denarni sklad pričakuje 1,9-odstotno rast, medtem ko Gospodarska zbornica Slovenije in Evropska banka za obnovo in razvoj pričakujta dvoodstotno rast. Čeprav so se razmere v bankah izboljšale, je raven slabih posojil še vedno visoka. Posojila podjetjem se na medletni ravni še vedno krčijo. Podjetja se še naprej razdolžujejo, učinek dosedanjega zniževanja zadolženosti pa se kaže v rasti investicij v opremo.
V organizaciji s sedežem v Parizu Slovenijo pozivajo k nadaljnjemu uravnoteženju javnih financ, vendar mora država po njihovih navedbah zaščititi dohodke socialno najšibkejših. Število socialno izključenih in tistih pod mejo revščine namreč narašča. Pozivajo tudi k ukrepom za izboljšanje razmer za mlade, starejše in dolgotrajno brezposelne na trgu dela. Po mnenju OECD mora Slovenija pospešiti izvedbo strukturnih reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in šolstva, za dvig produktivnosti gospodarstva pa so po njihovi oceni potrebni ukrepi za odpravo administrativnih ovir, davčno razbremenitev najbolj produktivnih in nadaljevanje privatizacijskih postopkov.
