Iz nevihtnega oblaka, ki se je razbesnel nad koncertnim prizoriščem v nemškem Mendingu, so strele druga za drugo udarjale med 90.000-glavo množico. Reševalci so zaradi udara strele oskrbeli 71 poškodovanih, med katerimi so morali eno osebo celo oživljati. Zaradi slabe vremenske napovedi so bili organizatorji zatem prisiljeni odpovedati nadaljevanje festivala Rock am Ring.
V Nemčiji so minuli teden našteli skupaj več kot sto poškodovanih zaradi udarov strel. Med nevihtno razelektritvijo oblaka se je v kritičnem zdravstvenem stanju znašel 12-letni deček iz Aichwalda, ki ga je zadela strela med neko prireditvijo na nogometnem igrišču. Naši severni sosedi Avstrijci v zadnjih dneh niso poročali o tovrstnih tragičnih lokalnih novicah, so pa tamkajšnji opazovalci atmosferskih razelektritev maja našteli kar dvakrat več strel kot v istem mesecu lani, je poročal avstrijski Kleine Zeitung.
Povprečno leto
Nevihtna naelektrenost neba nad Slovenijo je ta čas še v mejah dolgoletnih povprečij, hujših nesrečnih primerov zaradi udarov strel pa tudi (še) ni bilo. »Osredotočanje na določen mesec in na določeno območje nam ne pove veliko,« avstrijske statistike komentira Goran Milev iz podjetja Elektroinštitut Milana Vidmarja, ki upravlja Slovenski center za avtomatsko lokalizacijo atmosferskih razelektritev (Scalar).
Po besedah Mileva je v Sloveniji približno 60.000 udarov strel med oblakom in zemljo na leto, s čimer se Slovenija po gostoti strel uvršča med najbolj izpostavljene države v Evropi. Sicer pa letno število udarov zelo niha. Rekordno je bilo obdobje od 2006 do 2009, ko so našteli tudi do 90.000 udarov, zelo podpovprečno pa je bilo leto 2013, ki ga je zaznamovalo dolgo, vroče in suho poletje.
Največkrat udari na Plešivcu
Seveda v Sloveniji ne bliska povsod enako pogosto. Daleč največkrat strela udari na Plešivcu ali Uršlji gori (vrh med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem), kjer Scalar zazna več kot 20 udarov na kvadratni kilometer na leto. Širše območje z največ strelami so gorski predeli severozahodne Slovenije, jugozahodni del Julijcev, območje Tolmina kot tudi Kamniško-Savinjske Alpe, kjer udari desetkrat in več na kvadratni kilometer na leto. To je več kot trikrat več od splošnega slovenskega povprečja. Najmanjkrat udari iz oblaka v štajersko in prekmursko zemljo. V povprečju 2,5-krat na kvadratni kilometer na leto.
Po podatkih uprave za zaščito in reševanje so imeli največ intervencij zaradi udarov strel leta 2011, in sicer 119, najmanj pa leto pred tem, in sicer 33. Letos so našteli 11 intervencij zaradi požarov, ki jih je povzročil udar strele.
Občasno strela udari tudi v človeka ali v njegovo neposredno bližino. Američani so nekoč izračunali, da znaša verjetnost udara strele približno 1 proti 700.000. Čeprav je torej tveganje statistično gledano zelo nizko, vsako leto zaradi udara strele umre približno 24.000 ljudi, 240.000 pa je lažje ali huje poškodovanih.
Smrtonosno atmosfersko razelektirtev smo pri nas nazadnje doživeli pred štirimi leti pri Škofji Loki, ko je ob poljski poti med Žabnico in Svetim Duhom, v bližini uršulinskega samostana, med sprehodom strela treščila v tričlansko družino. Pri tem je umrl 46-letni moški, njegovi 43-letna žena in 15-letna hči pa sta bili v kruti igri narave lažje ranjeni. Leto zatem je udar strele v naselju Ratež hudo ranil dva Francoza, domačin pa je utrpel lažje telesne poškodbe.
Človek, ki so ga imele strele najraje, je po podatkih Guinnessove knjige rekordov Roy Sullivan (1921–1983), čuvaj v narodnem parku Shenandoah v ameriški zvezni državi Virginia. Od aprila 1942 do junija 1977 je preživel kar sedem udarov strele.
Zemljevid gostote strel
Scalar
PODATKI
Maribor
Kranj
Ljubljana
Novo mesto
nad 9
5.0–6.0
2
Koper
Zemljevid gostote strel podaja povprečno število zabeleženih strel na določenem območju na kvadratni kilometer na leto in se uporablja kot pripomoček pri načrtovanju položajev nadzemnih elektroenergetskih objektov.
