Po štirih mesecih in enem tednu so ameriške strankarske volitve praktično pri koncu. Ostal je še en sam velik volilni dan – današnji. Za republikance bo nepomemben, Donald Trump se je neformalno že ustoličil kot njihov predsedniški kandidat. Za demokrate bo prelomen. Hillary Clinton bo osvojila še zadnje delegate, ki ji manjkajo do večine, potrebne za izvolitev za predsedniško kandidatko stranke na julijski konvenciji v Filadelfiji. Toda njen tekmec, senator Bernie Sanders, se s takšno matematiko očitno ne strinja.
Danes bodo volitve potekale v šestih zveznih državah, tudi v najštevilnejši sploh, Kaliforniji (čez teden dni bodo čisto zadnje volitve še v okrožju DC). Vseh šest zveznih držav ima skupno 694 delegatov. Ker jih Clintonova za osvojitev večine potrebuje samo še 26, je jasno, da bo mejo prestopila, že ko bo svoje rezultate razglasil New Jersey na vzhodu ZDA. Pričakovati je, da bo potem na odru razglasila zmago in pozvala k poenotenju stranke, kar bo predvsem pomenilo, da je čas za Sandersovo slovo.
Vsak računa po svoje
Toda senator iz Vermonta v teh dneh razlaga drugače. Trdi, da Clintonova prave večine sploh ne bo imela in da mediji v preštevanju glasov grešijo. Ko bo Clintonova dosegla potrebnih 2383 delegatov za zmago, bodo namreč sem všteti tudi glasovi superdelegatov, torej strankarskih veljakov, ki lahko podprejo kogar koli in so se odločili za Clintonovo. Takšnih je 548. Če pa te odštejemo in pogledamo samo delegate, izvoljene na volitvah, Clintonova večine nima – trenutno ima 1809 izvoljenih delegatov, je v teh dneh razlagal Sanders. »V torek zvečer boste v medijih slišali, da je strankarskih volitev konec in da je ministrica Clintonova zmagala. Resnica pa je, da ne Hillary Clinton ne Bernie Sanderas ne bosta imela večine glasov delegatov, ki so jih izvolili ljudje. To pomeni, da bodo o tem, kdo bo predsedniški kandidat demokratov, odločali superdelegati,« pravi Sanders. In napoveduje, da ne bo odstopil, ampak bo superdelegate prepričeval, naj raje podprejo njega. A za to bi potreboval najmanj zmago v Kaliforniji (ankete kažejo rahlo prednost Clintonove), pa še to bo težko dovolj tehten argument.
Senator pravi, da bo v tekmi vztrajal do konvencije. Za to vendarle lahko ima dva razloga. Prvi je, da bo s tem politično pritiskal na to, da v program stranke za prihodnja štiri leta vnesejo čim več njegovih zamisli, kot so minimalna plača petnajstih dolarjev na uro, prepoved nafte iz skrilavcev in dodatno obdavčenje Wall Streeta. Drugi pa je, da potihoma morda računa, da bi Clintonovo zamajal kakšen resen škandal, denimo zaradi njene uporabo zasebnega strežnika za elektronsko pošto v času vodenja zunanjega ministrstva, kar preiskuje FBI.
