Še pred nekaj desetletji je bila to znanstvena fantastika. Toda v zadnjih letih so spremembe lastnega, človeškega genskega zapisa vse manj oddaljena možnost. Znanstveniki so za zdaj uspešni predvsem pri ugotavljanju povezave med geni in razvojem bolezni. Na primer pri ljudeh z določeno varianto gena ApoE4 obstaja trikrat večje tveganje, da zbolijo za alzheimerjevo boleznijo. Ko pa je človek začel enkrat brati svoj genski zapis, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj ga bo lahko tudi sam napisal.
Načrti o izdelavi nadčloveka?
Že lani so mediji ugibali, ali so v ZDA, Veliki Britaniji in na Kitajskem ekipe znanstvenikov že prekoračile Rubikon. Vsekakor se je 10. maja letos na Harvardu pri Bostonu (ZDA) sestala skupina 120 znanstvenikov, pravnikov in predstavnikov industrije, da bi razpravljali o sestavljanju umetnega človeškega dednega zapisa. Sintetizirali bi ga iz treh milijard kemijskih sestavnih delov, za kar bi potrebovali deset let. V Bostonu so po pisanju nemškega tednika Der Spiegel razpravljali predvsem o tehničnih ovirah, ki bi jih morali premagati, o sredstvih za ta podvig in o etičnih pomislekih. Srečanje je bilo zaprto za javnost; udeležence so prosili, naj o njem ne govorijo z novinarji. Mediji naj bi namreč s svojimi predsodki samo ovirali svobodno in odprto izmenjavo mnenj.
Javnost je za zadevo izvedela, ker se eden od povabljenih ni strinjal, da se o etično tako kočljivi zadevi razpravlja za zaprtimi vrati. Gre za kalifornijskega biologa Drewa Endyja, ki je odpovedal udeležbo in na twitterju zapisal: »Kdor potrebuje tajnost, ko razpravlja o nekem raziskovalnem projektu, dela nekaj narobe.« Po pisanju Spiegla je šlo predvsem za ustvarjanje povsem novega, boljšega človeka.
Koliko Einsteinov?
Endy se je vprašal, ali je odslej dovoljeno sintetizirati Einsteinov genski material, in če je, koliko kopij nameravajo izdelati. Znani genetik s Harvarda George Church, ki je bil glavni organizator bostonskega srečanja, pa zanika, da bi kdor koli od tam zbranih znanstvenikov imel v načrtu kaj podobnega. Šlo naj bi za posamične celice, ne pa za ustvarjanje celotnega človeka. Vendar je za 61-letnega Churcha znano, da si prizadeva s pomočjo dedne zasnove slonov ustvariti mamute, prav tako hoče človeku prek njegovega genskega materiala zagotovil odpornost proti vsem virusom. Njegova ideja je tudi, da bi obrnili proces staranja in človeku omogočili večno mladost. Prav tako je napovedal, da bo ustvaril neandertalca. Nekateri znanstveniki, ki dobro poznajo njegovo delo, menijo, da gre pri tem bolj za reklamne poteze, ne pa toliko za resne raziskovalne projekte. Vsekakor je Church izjemno vpliven znanstvenik; tudi po njegovi zaslugi medicina danes ve, kateri geni so najpomembnejši pri določenih boleznih.
V resnici je težko verjeti, da bi na primer čez nekaj desetletij umetno proizvedeni kromosomi vodili procese v človeških celicah ali pa da bi bilo celo mogoče izdelati človeka po želji. Bolj verjetno je, da bodo znanstveniki na tej nevarni poti naleteli na celo vrsto doslej neznanih ovir. Narava je najbrž veliko bolj zapletena, kot si predstavljajo nekateri znanstveniki.
Racionalnost Churcheve megalomanije
Dobili smo realno sliko o tajnem bostonskem srečanju od prof. dr. Marka Dolinarja z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo: »Osebno verjamem, da so večino časa govorili o tem, kako bi se lotili projekta sinteze nekega (katerega koli) človeškega genoma. Govorili so o tem, ali je sestavljanje genoma tehnično izvedljivo v okviru sedanjega stanja tehnike in znanja ter pri sedanjih (in v prihodnje verjetno še precej nižjih) cenah sinteze. To, da sestavite genom, še ne pomeni, da ste ustvarili človeka. Goli zapis na ravni DNK sicer pove nekaj o lastnostih človeka, o številnih pa ne pove nič.«
Prof. dr. Marko Dolinar je ocenil tudi Churcheve velike projekte: »Ljudje Churchevega kova so tisti, ki sprožijo ideje in potem spremljajo odzive in tipajo, ali je čas primeren za izvedbo ali ne. Tokrat čas še ni primeren, je pa smiselna primerjava s projektom Človekov genom, kjer je na začetku prav tako šlo za tehnično neobvladljiv projekt in je šele v času, ko je projekt potekal, prišlo do takšnega tehnološkega napredka, da na koncu za projekt ne bi potrebovali več kot mogoče dve leti. A brez projekta bi tehnologija verjetno zaostajala. Torej lahko imajo tudi megalomanski projekti pozitivne stranske učinke.«
Glede spreminjanja genskega zapisa prof. dr. Dolinar pravi: »Danes je seveda že mogoče spreminjati genski zapis človeka. Za raziskovalne namene to omogoča več različnih tehnik, ki so znane pod kraticami CRISPR, TALEN, cinkovi prsti – s temi tehnikami lahko izberemo poljubno mesto v genomu, ga tam prekinemo in pustimo celicam, da prekinitev popravijo, pri tem pa lahko v celice vstavimo tudi matrico, na osnovi katere naj bi popravljanje potekalo. Na tak način so že pripravili 'popravljene' živali, pri človeku pa so delali samo pri celicah. Kot spreminjanje genskega zapisa lahko gledamo tudi gensko zdravljenje, kjer neki okvarjeni gen zamenjamo z neokvarjenim in lahko s tem bistveno izboljšamo zdravstveno stanje bolnika. Genskih zdravil na trgu sicer ni veliko, raziskav s tega področja pa je ogromno.«
