Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica oziroma Sadjarskega centra Bilje imamo pri nas 170 hektarjev intenzivnih češnjevih nasadov, od tega dve tretjini na Primorskem. V njih ob normalnih letinah pridelajo okoli 1000 ton češenj. Največji sadjarji imajo tudi tisoč in več dreves. Vse drugo zraste v ekstenzivnih nasadih (posamezna drevesa).

Na Drnovščkovi kmetiji imajo 30 vrst češenj

Letošnje muhasto vreme je pobralo velik del zgodnjih češenj. Medtem ko je bila lani letina 30 odstotkov nad povprečjem in zares idealna, je letos izpad nekje tudi 50-odstoten ali še več. Slabša letina od lanske je bila tudi pri enem največjih briških sadjarjev, na Kmetiji Drnovšček v Vedrijanu. Pri Kovačevih, kot se pravi po domače kmetiji, ki jo vodita Jordan in Alenka Drnovšček, se ukvarjajo s pridelavo češenj, jagod, dobre rezultate (tudi s priznanji) dosegajo pri pridelavi oljčnega olja, obenem pa imajo tudi nekaj vinogradov. »Imamo 1500 dreves češenj, in sicer v Brdih in v Kromberku pri Novi Gorici. Vsa drevesa niso v polni rodnosti, ki jo dosežejo v sedmih do osmih letih po zasaditvi. Ob normalni letini trenutno pridelamo okoli 10 ton češenj. Imamo jih kar 30 sort,« pove Jordan Drnovšček. Od kmetije živimo štirje. Obdelujemo 15 hektarjev zemlje, imamo pa tudi nekaj gozda. Dela ne zmanjka. Samo češnje obiramo poldrugi mesec. Petnajst sort je glavnih, prav tako imamo pet starih, avtohtonih sort. Kupci imajo najraje bolj svetle in debele češnje,« doda Jordan.

Slaba povezanost briških sadjarjev

Drnovščkovi prodajajo češnje na veletržnici v Ljubljani, nekaj jih gre v šole in vrtce. Prav tako jih je mogoče kupiti na njihovi kmetiji v Vedrijanu in na Dobrovem (Štaloni), kjer imajo nasad jagod. V tujini jih ne prodajajo. Na veletržnici jih prodajajo po tri do štiri evre za kilogram, sicer pa se cena na stojnicah letos vrti med štirimi in šestimi evri.

Drnovščkovi so člani združenja briških sadjarjev. Podobno kot nekateri drugi večji proizvajalci se tudi Jordan Drnovšček zavzema za večje povezovanje med sadjarji. Pravi, da bi potrebovali skladišča, dobrodošla bi bila sortirna linija in pakirnica. Z boljšo povezavo bi dosegli boljše odkupne cene, pridobili pa bi tudi potrošniki.

Z njim soglaša tudi Aleksij Mavrič, ki si že vrsto let prizadeva zadeve z briškim sadjem premakniti naprej. Ima veliko idej, vse pa se konča pri denarju. Mavrič tudi pravi, da v Brdih skoraj ni več površin za širitev sadjarstva. Na njihovi kmetiji imajo 1200 češnjevih dreves. Posebnost je nasad s češnjami za marmelade. »Na hektarju zemljišča smo posadili 420 dreves karnjevk, ki zdaj prihajajo v polno rodnost. Imamo edini tovrstni sadovnjak v Brdih in verjetno tudi v Sloveniji. Drevesa rastejo v ekstremnih razmerah, na zemljišču s 50-odstotnim naklonom, in so brez dodatnega namakanja,« pove Mavrič. O letošnji letini češenj pa pravi, da so bili nastavki boljši, da pa jim je kljub deževju uspelo izvleči solidno letino. »Vse je bilo prodano vnaprej. Tako češnje vozimo v šole in vrtce, prav tako pa jih prodajamo v eni izmed trgovskih verig v Sloveniji. Za prodajo na tržnici ali kje drugje jih nimamo. Tudi za praznik češenj jih ni.«

Preprodajalci na delu, inšpektorji brez moči

Eden večjih pridelovalcev češenj v Brdih je tudi Radovan Jelina, ki je obenem predsednik briških sadjarjev. »Na naši kmetiji imamo 600 češnjevih dreves. Ukvarjamo se s sadjarstvom in prodajamo izključno domače sadje,« je povedal Radovan Jelina. Jelina tudi brez dlake na jeziku pove, potem ko smo to prvi razkrili v Dnevniku, da se nekateri Brici ukvarjajo s preprodajo uvoženih češenj. Jelina potrdi, da je vsaj deset takšnih Bricev. Vsi vedo, za koga gre. Zadevo so prijavili tudi inšpekcijskim službam, vendar se za zdaj še ni nič premaknilo. »Tisti, ki kupujejo češnje v tujini in jih prodajajo kot briške, delajo škodo nam, poštenim sadjarjem,« je povedal Jelina in dodal, da so za prodajo na prazniku češenj dali prednost članom društva, ki češnje prodajajo po pet do šest evrov, odvisno od kvalitete.