Javna agencija za knjigo (JAK) je na javnem razpisu za podporo programom literarnih prireditev zavrnila sofinanciranje desetih večerov »GLBT-branj«, ki se bodo zvrstili skozi vse leto. Organizator programa Škuc ob tem protestira zaradi argumentacije strokovne komisije, ki jo je z izdajo odločbe podpisal tudi direktor JAK Aleš Novak.
Strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture, ki jo sestavljajo Mateja Komel Snoj, Manca Renko, Barbara Rogelj, Dušan Šarotar, Jaroslav Skrušny in Darka Tancer Kajnih, je med drugim navedla: »GLBT-branja odpirajo prostor za dostikrat marginalizirano zvrst literature, vendar se zdi, da ostajajo vse preveč ekskluzivno zaprta v lasten krog GLBT-populacije.« In pa: »Na branjih nastopajo vidna imena domače in tuje GLBT-literature, ni pa dialoga z drugače usmerjenimi ustvarjalci.«
Po mnenju knjižnega urednika na Škucu Braneta Mozetiča in drugih slovenskih ustvarjalcev in ustvarjalk GLBT-književnosti odražajo te izjave homofobijo in diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti, saj so ta branja javna in dialoško naravnana, drugim projektom pa ni treba izkazovati tovrstne »odprtosti« in »dialoga«.
Podpisniki protestnega pisma se sprašujejo, ali branja nimajo pravice do javnih sredstev, tudi če bi bila resnično zaprta »v lasten krog GLBT-populacije«. Toda kot rečeno se zdi očitek o neobstoju dialoga z drugače usmerjenimi ustvarjalci podpisnikom izraz diskriminatorne obravnave: »Seveda obstaja možnost dialoga z drugače usmerjenimi ustvarjalci, ki pa, nedvomno ob podobnem razmišljanju, kot ga goji strokovna komisija, enostavno ne obiskujejo teh prireditev, kot tudi večinoma ne berejo knjig z GLBT-vsebinami.«
Dvojna merila
Ustvarjalci knjižne GLBT-produkcije se sprašujejo, ali javna agencija pri ocenjevanju drugih projektov prav tako presoja, ali so v dialogu z ustvarjalci drugačnega spola, rase, nacionalnosti, spolne usmerjenosti ali kakršnekoli druge osebne okoliščine. Ali bi za podoben projekt romske literature veljalo, da mora vzpostavljati dialog z večinsko publiko? »Slovenska zakonodaja je glede diskriminacije zelo jasna in zgoraj citirana dikcija odraža diskriminacijo.«
Bo v prihodnje JAK podprla le tiste knjige z GLBT-vsebinami, ki bodo odprte za širši krog populacije ali ki bodo vsebovale dialog z drugače usmerjenimi ustvarjalci? Bo agencija podprla le tiste predstavitve slovenske GLBT-literature v tujini, ki bodo imele v ekipi tudi vsaj enega »drugače usmerjenega ustvarjalca«? Iz JAK niso odgovorili na naša konkretna vprašanja, ampak zelo splošno, da so utemeljitev komisije razumeli kot »rezultat ugotovitve strokovne komisije o premajhnem dosegu programa oziroma premajhni vključenosti občinstva«. Očitek o diskriminaciji zavračajo, češ da so doslej podpirali projekte, ki so bili povezani z GLTB-skupnostjo ali drugimi ciljnimi občinstvi. Višji svetovalec JAK Miha Marinč zatrjuje, da bi direktor morebitno diskriminatorsko odločitev strokovne komisije odločno zavrnil.
