Odločitev je stranka sprejela na sobotnem zasedanju glavnega odbora, sodeč po poročanju hrvaških medijev pa ni bila sprejeta brez polemike. Karamarkov namestnik Milijan Brkić, ki mu raste vpliv v HDZ, je postavil vprašanje, zakaj Karamarko ne odstopi s položaja podpredsednika sedanje vlade, s čimer bi se kriza takoj rešila. Toda ker je razmerje moči v HDZ še vedno v prid aktualnemu predsedniku, na koncu predloga o odstopu Karamarka niso niti dali na glasovanje.
Odstop obeh podpredsednikov vlade, Karamarka in šefa koalicijske stranke Most Boža Petrova, je v petek predlagal premier Orešković, rekoč, da njun spor onemogoča delo vlade. Petrov je pred tem stopil na stran opozicije in zahteval odstop Karamarka, ker je njegova soproga poslovno sodelovala z lobistom madžarskega Mola Josipom Petrovićem. Mol je v sporu s hrvaško državo zaradi podjetja Ina. Karamarko je odstop zavrnil, v petek pa tudi dejal, da HDZ več ne podpira Oreškovića.
Možnosti, da HDZ sestavi novo vladno večino, so po ocenah majhne. Na svojo stran bi morala pridobiti tako manjšinske poslance kot del poslancev Mosta. Štel bo vsak glas, pri čemer je Demokratična zveza Slavonije in Baranje z dvema poslancem včeraj sporočila, da se zavzema za predčasne volitve. Podobnega mnenja je vse več strank oziroma poslancev, Karamarku pa analitiki glede na razvoj dogodkov in afere napovedujejo težke čase znotraj njegove lastne stranke. ba
