Ko je gospa pred leti začela svojo podjetniško pot in ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo, je prednosti, ki so jih deležni podjetniki, izkoristila tudi za nakup stanovanjske hiše. Kupila jo je na lizing in pri tem uveljavljala vstopni davek na dodano vrednost (DDV) ter si tako zmanjšala davčne obveznosti. Podjetniška pot v naslednjih letih ni šla po načrtih, denarja ni bilo dovolj niti za plačevanje mesečnih obrokov lizinga. Podjetnica je hišo izgubila, pred leti ustanovljeno družbo pa zaprla. A zgodba se s tem ni končala. Kmalu ji je na vrata namreč potrkala finančna uprava (Furs). Inšpektorji so zahtevali poplačilo vstopnega DDV, ki so ji ga priznali pri nakupu hiše.
Furs tudi po sedmih letih potrka na vrata
Mali podjetniki, ki v pogosto tudi dokaj kratkih podjetniških izkušnjah izkoriščajo davčne ugodnosti za nakupe nepremičnin, še pogosteje pa vozil, uradno sicer namenjenih opravljanju dejavnosti, se pozornosti dacarjev tudi po končani podjetniški poti očitno ne ognejo kar tako. Še manj velja to za velike gospodarske družbe.
Celjsko gradbeno podjetje CM Celje je bilo leta 2008 delujoče podjetje. V Celju je gradilo stavbo z več deset lokali, za gradbeni material in podobno je uveljavljalo odbitek vstopnega DDV in s tem zmanjševalo svoje davčne obveznosti. Leta 2012 je končalo v stečaju, še tri leta kasneje pa je stečajna upraviteljica enega od lokalov v omenjeni stavbi prodala. Kupec ni bil zavezanec za DDV, poleg tega ni šlo za novogradnjo, zato je ta ob nakupu plačal davek na promet z nepremičninami in ne DDV. Tokrat je Furs potrkal na vrata stečajni upraviteljici. Zahteval je popravek odbitka DDV, pa četudi ni bilo jasno, koliko peska ali betona z odbitim DDV je končalo v prav tem lokalu. Ob kupnini nekaj več kot 54.000 evrov je popravek DDV znašal več kot 13.000 evrov, kar pomeni, da je, ko je stečajna upraviteljica obračunala še stroške postopka, zastavnemu upniku ostalo bore malo. Leta 2008 priznana davčna »olajšava« stečajnemu dolžniku, ki je bil takrat še aktivno podjetje in s tem davčni zavezanec, je sedem let kasneje udarila upnika.
Če ne dobijo upniki, ni mogoče terjati od države
Ne le v stečajnih postopkih, tudi v prisilnih poravnavah zahtevajo v Fursu to, kar jim pripada. Namen prisilnih poravnav je zmanjšanje terjatev upnikov, ker ti ne dobijo celotnega plačila, pa jim tudi DDV ni treba plačati za celotni znesek. Na drugi strani mora popravek odbitka DDV, do katerega je bil upravičen, zabeležiti tudi dolžnik. »Davčni zavezanci morajo po izdanem pravnomočnem sklepu sodišča o potrjeni prisilni poravnavi popraviti odbitek DDV od terjatev, ki so ostale neplačane,« so pojasnili na Fursu, kjer podatkov o tem, koliko DDV zberejo na tak način, nimajo.
Verjetnosti, da bi Furs spregledal novonastale davčne obveznosti ob potrjenih prisilnih poravnavah, skorajda ni. »Davčni zavezanci, nad katerimi se uvedejo postopki prisilne poravnave, so predmet vsebinskega nadzora, saj mora davčni organ poskrbeti, da so oddani vsi obračuni do uvedbe posameznega postopka in prijavljene vse neporavnane obveznosti,« so namreč pojasnili v Fursu, ki davčne obveznosti v insolvenčnih postopkih torej nadzirajo sistematično.
