Po besedah finančnega ministra Dušana Mramorja je pri nas največji problem primanjkljaj, ki ga moramo odpraviti do leta 2020. »V razmerah, ko moramo znižati primanjkljaj, ne moremo hkrati zniževati davkov. Ni nobene možnosti. Ni čarovnika, ki bi lahko hkrati zmanjševal primanjkljaj in še zniževal davke,« je na včerajšnjem forumu obrti in podjetništva na Bledu poudaril Mramor. Minister je zagotovil, da vlada sicer razume gospodarstvo, in spomnil, da so se v socialnem sporazumu zavezali, da davkov ne bodo zviševali, in »da bodo skupaj z gospodarstvom pogledali, ali je mogoče, da s prestrukturiranjem davkov postanemo bolj konkurenčni«.
Po Mramorjevih besedah se je večina delodajalskih skupin zavzela za davčno prestrukturiranje. »Ker podjetja veliko več pridobijo, če se boljši kadri davčno razbremenijo, kot pa izgubijo, če se na drugi strani do določene mere nekoliko zviša izjemno nizko obdavčenje dobička,« je pojasnil. Davčno prestrukturiranje v višini 100 milijonov evrov, ki bo razbremenilo bolj produktivne kadre in tiste, ki jih bodo podjetja želela nadgraditi, bo nadomeščeno z učinkovitejšim upravljanjem države (40 milijonov evrov), medtem ko naj bi zvišanje davka na dobiček prineslo 60 milijonov evrov. »Druge možnosti ni,« je zatrdil minister Mramor.
Mramor na forumu povozil Cerarja
»Težava Slovenije ta trenutek zanesljivo ni finančni primanjkljaj. Tako čez palec je samo ta teden zaradi umika tujih investitorjev država izgubila nekaj 100 milijonov evrov in ogrozila vsaj 1000 delovnih mest. O čem se torej pogovarjamo?« Tako se je na izjave finančnega ministra odzval Dušan Olaj, direktor in lastnik izvozno usmerjenega podjetja Duol. V mislih je seveda imel tudi umik poljskega sklada Abris iz načrtovane dokapitalizacije v Palomi in ogroženih okoli 700 delovnih mest v družbi. Bolj kot visoki davki Olaja skrbita neodgovorna javna poraba in upravljanje državnega premoženja. »Rešitev teh težav je hkrati tudi pot do morebitnih nižjih davkov v prihodnosti,« še pravi Olaj.
Premier Miro Cerar je na forum obrti in podjetništva prišel z željo po medsebojnem sodelovanju, izjave ministra Mramorja pa so te želje spremenile v prah.
»Ne samo da je z napovedjo, da ne bo nobenih zniževanj davkov do leta 2020, razočaral obrtnike in gospodarstvenike, ampak je vnovič ponovil neresnico, da je usklajen z gospodarskimi ustanovami in da ima podporo gospodarstva za svojo antidavčno reformo. To njegovo ponavljanje o podpori gospodarstva, pri čemer so mu iz obeh največjih reprezentativnih zbornic jasno poslali signal, da te podpore nima, meji že na nesramnost. Takšnega sodelovanja ne more biti,« je dejal Goran Novković iz GZS. Medtem ko finančni minister izjavlja, da ne more znižati davčnih stopenj, ker mora znižati proračunski primanjkljaj, pa zamolči dejstvo, da je naša javna poraba nadpovprečna v primerjavi z drugimi članicami EU. »Javno porabo bi namreč morali znižati za kar 620 milijonov evrov, da bi se lahko primerjali s povprečjem v EU,« trdi Novković. Po mnenju GZS obstaja dovolj primernejših virov za polnjenje lukenj v javnih blagajnah, poleg tega pa tudi možnosti za znižanje javne porabe.
Podjetniki opozarjajo, da polnijo proračun
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice, je bil razočaran nad Mramorjevo oceno, da so lahko njihove zahteve po znižanju davkov le želje. »Obrtniki in podjetniki delujemo v gospodarstvu, polnimo državno blagajno in bomo na vlado vedno naslavljali zahteve. Ker ne mislimo prosjačiti, moledovati, kaj nam bo vlada dala, ampak zahtevamo, da se nekatere stvari uredijo, če polnimo državno blagajno,« je poudaril Meh.
