Večina Slovencev z novim bohinjskim plovbnim režimom ni zadovoljna, je pokazala javnomnenjska anketa družbe Valicon po naročilu iniciative Slovenski veslači. Rezultate ankete so objavili včeraj. 41 odstotkov vprašanih Slovencev nikakor ne podpira novega plovbnega režima, dodatnih 21 odstotkov pa jih je odgovorilo, da mu niso naklonjeni. Le devet odstotkov je bilo med 486 anketiranci iz vse države, starimi od 15 do 65 let, takih, ki novo ureditev popolnoma podpirajo, 14 odstotkov pa jih je izrazilo naklonjenost. Ko so raziskovalci pod drobnogled vzeli samo mnenja tistih anketirancev, ki so z odlokom podrobneje seznanjeni, se je nasprotovanje temu režimu pokazalo še izraziteje.
Večina vprašanih v anketi tudi meni, da bo nov plovbni režim bolj škodil kot koristil ugledu občine Bohinj, ne naravno okolje ne lokalna skupnost pa od njega ne bosta imela niti škode niti koristi. »To je samo ena od raziskav, ki lahko povedo marsikaj,« je rezultate komentiral župan občine Bohinj Franc Kramar. Povsem drugačno mnenje pa imajo v iniciativi Slovenski veslači. Ti že nekaj mesecev vztrajno javno nasprotujejo odloku, ki so ga Bohinjci sprejeli februarja. Kot je znano, odlok uvaja vstopno-izstopne točke za plovila na jezeru ter zanje zaračunava dva evra dnevne in 20 evrov letne pristojbine.
Eni o škodi, drugi o koristih
»Veseli smo, da skoraj tri četrtine tistih, ki so seznanjeni z odlokom, tega ne podpira. Kljub temu da sami verjetno niso veslači, so očitno prepoznali, da bi s takšno prakso zaračunavanja javnega dobra kmalu prišli do tega, da bi zaračunavali še hojo v gore ali kolesarjenje, ki pa neposredno zadeva veliko večje število ljudi,« je za Dnevnik dejal Marin Medak, predstavnik skupine veslačev. »Raziskavo smo delali po vsej državi zato, ker je jezero javno dobro, tudi formalno v lasti vseh državljanov, zato je pomembno, kaj si mislijo o tem vsi prebivalci. Podpora javnosti nam daje še dodaten zagon in energijo, da se bomo borili za prost dostop do javnega dobra.«
»Zelo jasno se kaže tudi to, da je javnost izrazitega mnenja, da odlok škoduje razvoju turizma v Bohinju kot tudi ugledu občine,« pravi Medak. A s tem se v Bohinju ne strinjajo. »Ljudje bodo kmalu prepoznali, da jim takšen odlok prinaša koristi,« meni direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Prepričali jih bodo red, urejena infrastruktura (garderobe naj bi bile nared čez približno dva tedna) in urejeni odnosi na jezeru. Čez dobro leto bi takšna raziskava pokazala drugačne rezultate, še opozarja.
Dolga pot do nalepke za plovilo
Sicer pa morajo veslači te dni za uporabo vstopno-izstopnih točk že plačati pristojbino. Eden od njih se je tega lotil v začetku tega tedna, a je po urah raziskovanja in klicanja ostal brez pojasnila, kje lahko plača pristojbino. »Klical sem na občino, na turistične urade, nikjer niso vedeli, kje lahko kupim nalepko za kajak. Pošiljali so me sem in tja. Naletel sem celo na nekoga, ki mi je svetoval, naj grem na jezero kar brez nje, češ da me zagotovo še ne bodo preverjali ali kaznovali,« pripoveduje. »Čez nekaj ur pa so mi vendarle po elektronski pošti poslali zloženko o plovbnem režimu v Bohinju, na kateri je vrisanih vseh 15 vstopno-izstopnih mest na jezeru in Savi Bohinjki ter 11 prodajnih mest za nakup nalepk.«
Ali so plovila na Bohinjskem jezeru opremljena z nalepkami, ki jih je zdaj mogoče kupiti in ki dokazujejo plačano pristojbino, bodo redarji ta konec tedna že preverjali, opozarja Langus. »Vendar pa bodo ljudi predvsem opozarjali in jim pojasnjevali, čemu služijo nova pravila,« dodaja. Župan Kramar je večkrat poudaril, da bodo zbrani denar porabili izključno za vzdrževanje objezerske infrastrukture in obale. Zloženko o plovbnem režimu bodo v kratkem razdelili tudi vsem bohinjskim gospodinjstvom.
