Ker je bil starejši par iz Rožne doline že v pokoju in je občasno delala samo še žena, sta z možem veliko časa preživljala v počitniški hišici v okolici Vrhnike. To so očitno opazili lokalni nepridipravi, ki so jima v hišo v krajšem času vlomili kar trikrat. Vlomilci so jima pobrali zlatnino in elektronske naprave. Ukradenega blaga, vključno z nekaterimi priznanji, ki jih je Ljubljančanka dobila za svoje delovanje v umetnosti, nista dobila nazaj, storilcev pa policisti niso nikoli našli.
Upokojenca seveda še zdaleč nista osamljena s svojo izkušnjo. V povprečju se namreč v Sloveniji vsakih 45 minut zgodi vlom. Policijske depeše so bile tudi minuli teden polne tovrstnih deliktov. V Žalcu je neznani storilec vlomil v stanovanje stanovanjskega bloka. Ukradel je več kosov zlatnine. Vlom v stanovanje stanovanjskega bloka so istega dne obravnavali tudi v Velenju. Storilec je ukradel gotovino. Popoldne so neznanci vlomili v stanovanje v Izoli, od koder so lastnikom odnesli denarnico s 400 evri in dokumenti. Ponoči so vlomili v stanovanjsko hišo v Mariboru in s seboj odnesli več vrednih predmetov in gotovino. Spisek je vsak teden podoben in vsak teden zelo dolg.
Skoraj 15-odstotno povišanje števila vlomov
Če je bilo lansko leto še v znamenju upadanja števila vlomov, minulo trimesečje spet zaznavajo presenetljivo opazno naraščanje tovrstnih kaznivih dejanj. Od začetka februarja do konca aprila so slovenske policijske uprave naštele 4414 kaznivih dejanj velike tatvine, kar je skoraj 14,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Policija si še ni ustvarila jasne slike, čemu pripisati to povečanje. »Lahko da je to posledica krize, lahko pa da so pri nas aktivne organizirane skupine iz tujine,« ugiba Aleš Kegljevič, ki na generalni policijski upravi vodi oddelek za premoženjsko kriminaliteto.
Za spretne in dobro organizirane kriminalce so vlomi idealen zločin. Pri praktično nobenih drugih razširjenih kriminalnih deliktih namreč raziskanost ni tako nizka, saj zelo redko preseže 15 odstotkov. Za primerjavo: povprečna preiskanost vseh zaznanih kaznivih dejanj je bila lani 52-odstotna.
Zakaj je tako težko prijeti vlomilce? »Če se dobro pripravijo, pustijo zelo malo materialnih dokazov, v veliko primerih pa ne pomaga niti videonadzor, ker so med vlomom zamaskirani,« razloži Kegljevič. Za slabšo preiskanost so včasih soodgovorni tudi oškodovanci, ki nehote uničijo dokaze. »Ljudi zato zmeraj pozivamo, da naj se ne dotikajo predmetov in naj takoj pokličejo policijo.«
Prisluškovanja in snemanja zakon ne dopušča
Delo policije dodatno otežuje okoliščina, da nimajo zakonskih pooblastil za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov zoper domnevne vlomilce, dopustno je zgolj opazovanje in sledenje. Tega se vlomilci seveda še kako dobro zavedajo.
Leta 2014 so policisti našteli 13.603 vlomov. Kriminalistom je uspelo ovaditi 1606 oseb, na sodišču se jih je z obtožbo soočilo 835, obsodba pa je doletela 741 obdolžencev. Seveda je pri analizah teh statistik treba upoštevati dejstvo, da so številni storilci zagrešili več kaznivih dejanj in da vlome praviloma izvršujeta dve ali več oseb. A dejstvo je, da je kaznovan vlomilec prej izjema kot pravilo.
V bogatejših evropskih državah opažajo še bolj skrb vzbujajoče trende, saj so pri njih aktivne številne specializirane vlomilske bande z Balkana in iz vzhodne Evrope. V Nemčiji od leta 2007 opažajo skokovito, več kot 50-odstotno rast števila vlomov. Kadrovsko podhranjena policija lahko to zgolj nemočno spremlja.
Slovenija na srečo (še) ni na tolikšnem udaru tujih kriminalnih združb, ugotavlja Kegljevič. Po njegovih podatkih namreč več kot 80 odstotkov vlomov izvršijo slovenski državljani. Kar pa ne pomeni, da tujih združb pri nas ni. Število organiziranih velikih tatvin se je lani podvojilo s šest na dvanajst. Pred časom je bila v Prekmurju aktivna združba z Madžarskega, v preteklosti so identificirali tudi skupine iz Romunije, s Slovaškega, iz Srbije in BiH.
»Delovanje tujih kriminalnih združb je značilnejše za večja mesta, kjer se lažje skrijejo,« razloži Kegljevič. »Združbam z območja nekdanje Jugoslavije pa ustreza Slovenija zato, ker imajo tukaj sorodnike in prijatelje, ni velikih jezikovnih ovir, prijatelji ali svojci pa jim ponujajo logistično podporo, odstopijo jim stanovanje ali vozilo.«
Rekordni plen vreden 175.000 evrov
Vlomilci iz slovenskih domov praviloma odnesejo plen, ki je vreden manj kot 10.000 evrov. Jim je pa že uspelo ukrasti tudi bistveno več denarja in zlatnine. Lani so iz nekega stanovanja odtujili za 175.000 evrov gotovine in naložbenega zlata. Policija storilcev ni izsledila. Žrtev zagotovo ni bila naključna. Vlomilci si neredko prej podrobno ogledajo tarčo vloma in opazujejo navade stanovalcev ter ljudi v njihovi neposredni soseščini. »Za oškodovanca se je vedelo, da je premožen,« doda Kegljevič.
Neredko pa premoženjska škoda ni tista, ki najbolj zaboli oškodovance. Nasilni vstop v intimo doma pušča tudi globoke duševne rane. Številne žrtve se potem ne počutijo več varne za domačimi štirimi stenami. Po podatkih nemških kriminologov vsaka deseta žrtev vloma zamenja bivališče.
Takšna je tudi izkušnja starejšega para iz uvoda članka. Kljub temu da po prvem vlomu doma nista več imela vrednejših predmetov, so ju tatovi obiskali še dvakrat. Pogled na razdejano stanovanje in vdor v njuno zasebnost ju je močno prizadel, začela pa sta se tudi resno bati, da ju bodo naslednjič vlomilci presenetili takrat, ko bosta doma. Ker se doma nista več počutila varno, sta prodala hišo in si raje omislila stanovanje v bloku.
