Po več kot pol leta stavke so vpleteni objavili, da bodo policisti prejeli 10,3 milijona evrov več na leto, zaradi stavke, ki se je začela sredi novembra, pa je zaradi manj izrečenih kazni v proračun priteklo okoli 20 milijonov evrov manj.

Policisti so zategovali pas dovolj dolgo (kot eni izmed prvih so začeli varčevati že pod Katarino Kresal) in so povišico krvavo in upravičeno potrebovali. Marsikomu je še precej prenizka. Letos in prihodnje leto bodo tudi krepko posodobili vozni park in opremo, kar jim je proračun zagotovil že brez stavke. Vlada se je po drugi strani upravičeno bala, da bo popuščanje policistom zvišalo apetite drugim javnim uslužbencem. Ni se motila.

Glas ljudstva medtem pravi, da policijske stavke ni občutil. Pričakovan odgovor, saj policisti tokrat niso posegli po najbolj nadležnem ukrepu – poostrenem nadzoru na hrvaški meji. Toda vsaka policijska stavka ima svojo ceno.

Povišani toni in težke besede so tokrat pripeljali do hude sramote za manjši policijski sindikat, ki je ministru Koprivnikarju pripravil zasedo. Šerifovska samovolja sindikalistov in nato še izjemna podpora nečastnemu dejanju na kongresu sindikata predstavljata eno izmed bolj klavrnih poglavij policijske zgodovine zadnjih let.

Kako je policijska stavka vplivala na prometno varnost na slovenskih cestah, je in tudi bo težko natančno analizirati. Vodstvo policije je že pred meseci opozarjalo, da lahko manjša prisotnost policistov na cesti že samo zaradi njihove manjše vidnosti negativno vpliva na prometno varnost. Letos je na slovenskih cestah umrlo 66 odstotkov več prometnih udeležencev kot v enakem obdobju lani, kar nakazuje, da se lahko prometna varnost po več letih konstantnega izboljševanja še drugo leto zapored poslabša. Še zgovornejši pa je podatek, da se je ponekod število pijanih povzročiteljev prometnih nesreč povišalo za skoraj sto odstotkov.

Pod črto bi bilo za prometno varnost nepošteno kriviti samo stavkajoče policiste in požrte obljube vlad, ki so do stavke pripeljale, saj na varnost vplivajo številni dejavniki. Od cest do vremenskih razmer, vozil in – med naštetimi najbolj trdovratne – človeške norosti. Toda daljše odsotnosti nadzora imajo svoj dolgotrajni učinek. Povezane so s »preklopi« v naših glavah. Tako psiholog dr. Marko Polič opozarja, da se razmere lahko hitro poslabšajo že ob odpovedi enega elementa v sistemu, precej bolj počasi pa se nato vračajo na prejšnjo raven.

Dolžina policijske stavke je zato pomembna in zadnja je trajala predolgo. Pri ceni zanjo pa ni ključna samo njena višina, temveč tudi, koga doleti račun.