Ne zgodi se pogosto, da si na teniškem turnirju stojita nasproti vzornica in njena oboževalka. Toda v letošnjem finalu teniškega turnirja v Parizu se bo zgodilo ravno to – Španki Garbine Muguruza je bila že od majhnih let najbolj pri srcu Američanka Serena Williams. »Ko je bila prvič številka ena, sem imela le 10 let. Od nje in njene sestre sem se največ naučila,« pravi vedno motivirano in hrabro v Venezueli rojeno dekle, ki je bilo naravnost navdušeno, ko je po zmagi nad Samantho Stosur (6:2, 6:4) izvedelo, da bo njena zadnja ovira v boju za dva milijona evrov denarne nagrade prav aktualna številka ena.

»Počutim se izjemno. Pretekli dve leti sem nastope v Roland Garrosu sklenila v četrtfinalu, tokrat imam priložnost, da grem do konca. Mislim, da imam zato veliko možnosti. Zame in še posebno za vse Špance je prav pariški turnir še kako pomemben,« pravi trenutno četrta na svetovni lestvici (mesto višje je bila lanskega oktobra), ki se dobro zaveda, da Serena ni nepremagljiva. Konec koncev sta se pred dvema letoma pomerili prav v Parizu, Američankin skalp pa je seveda doslej njen najpomembnejši. »Bila sem tako čustvena, da so se mi šibile noge. Zdelo se mi je, da mi je uspelo nekaj tako oddaljenega in nemogočega. Bila sem vesela njenih besed, ko mi je dejala, naj še naprej igram tako dobro, pa bom zmagovala na turnirjih. Odgovorila sem ji, da se bom trudila in dala vse od sebe,« je tedaj dejala po presenetljivi zmagi.

Njena odlika je, da se ne ustraši nikogar, a to še ne pomeni, da ni čustvena: »Skušam dajati vtis, da sem mirna, toda nisem.« Rada igra na velikih stadionih, saj jo množice dodatno motivirajo. Od nekdaj ji je blizu agresiven tenis, zato se odlično znajde na travnatih igriščih, kot na primer lani v Wimbledonu, ko je prišla do finala, a izgubila. »Čeprav ji v Londonu tokrat ni uspelo, pa sem prepričana, da ji bo kmalu na katerem izmed četverice velikih slamov. Napovedujem ji svetlo prihodnost,« ji je lani polaskala Marion Bartoli, sicer zmagovalka Wimbledona v letu 2013.

Igranje tenisa ji po eni strani zagotavlja lagodno življenje – v štirih letih je namreč samo na turnirjih zaslužila že več kot 6 milijonov evrov – po drugi strani pa je večji del leta stran od prijateljev. »Včasih se počutim osamljeno. Tudi zato ne potujem sama, saj potrebujem družbo. Neprestana potovanja so najslabši del mojega posla. Dekleta bi se morala več družiti in biti bolj odprta, a smo preveč tekmovalna in za prijateljstvo ni časa,« pravi teniška igralka, ki jo na poti spremljata trener in fizioterapevt, na nekaterih evropskih turnirjih pa se ji pridružijo še starši. V karavani tesnejše prijateljice nima.

Njena nadarjenost je bila že na prvem profesionalnem turnirju v Miamiju marca leta 2012 opazna iz 20. nadstropja, v lokalnem časopisu pa so o njej zapisali: »To ni ime kakšnega modnega vina ali čarobnega napoja. To je ime španske teniške igralke in zdi se, da se ga bomo v prihodnje morali naučiti izgovarjati.« Tekoče govori špansko in angleško, ko ni na teniškem igrišču, pa uživa v kuhanju, branju in poslušanju glasbe. Blizu ji je tudi tvitanje. »Sledim veliko ljudem. Rada pišem o tem, kaj se mi dogaja, in rada berem, kaj se dogaja drugim.« Da bo na turnirjih branila barve Španije in ne rodne Venezuele, se je odločila z razlogom: »To se mi je za mojo teniško kariero zdela najboljša možnost. Konec koncev sem že od malih nog (lopar je prvič prijela pri treh letih, op. p.) trenirala v Barceloni. Tam sem položila temelje kasnejše poklicne kariere. Odločitev o igranju za Španijo je bila ključnega pomena.« Na igrišču je vedno prepoznavna, pa ne zgolj zaradi dolgih nog in čednega obraza, zaradi česar jo mnogi primerjajo s Srbkinjo Ano Ivanović. Njena značilnosti je visoko na glavi spet čop: »Tako me lasje ne motijo in sem lahko povsem osredotočena na igro. Sicer pa mi lasje pomenijo veliko, perem in češem si jih vsak dan.«

Izidi, polfinale – moški: Đoković (Srb, 1) – Thiem (Avs, 13) 6:2, 6:1, 6:4, Murray (VB, 2) – Wawrinka (Švi, 3) 6:4, 6:2, 4:6, 6:2; ženske: S. Williams (ZDA, 1) – Bertens (Niz) 7:6 (7), 6:4, Muguruza (Špa, 4) – Stosur (Avstr, 21) 6:2, 6:4, mešane dvojice, finale: Hingis, Paes (Švi, Ind) – Mirza, Dodig (Ind, Hrv) 4:6, 6:4, 10:8.