Sodobni promet zahteva svoj davek. Vedno več vozil na cestah, ki ne premorejo več požreti vsega prometa, dela na cesti, nespretni vozniki, tovornjaki, vse to lahko kaj hitro pripelje do prometnega kolapsa, na katerega se bomo morali očitno tudi v Sloveniji navaditi. Ne pomagajo nobeno opozarjanje, jeza, valjenje krivde z enega na drugega. Dejstva so takšna in morali jih bomo sprejeti, seveda pa to še ne pomeni, da država in vozniki ob tem ne moremo nič narediti. Nasprotno, moramo narediti, sicer se nam v ne tako daljni prihodnosti obetajo še slabši prometni časi.
Je že tako, da je Slovenija izrazito tranzitna država, kjer je največ prometa na cestah ravno poleti, kar se že pozna na naših cestah, posebno ob dejstvu, da se redno povečuje tudi tranzitni transportni promet. Posebno poleti se pri nas torej soočamo z izredno močnimi turističnimi tokovi, ki imajo za posledico kolone vozil tujih turistov, ki se vijejo v smereh od Avstrije in Italije proti Obali in nazaj ter od Italije proti Madžarski in nazaj.
Obremenitev je vedno več
»Nekatere slovenske avtoceste so starejše od 40 let. Prvi odsek med Vrhniko in Postojno smo predali prometu leta 1972, ko je povprečni dnevni promet zajemal približno 8000 vozil, danes pa več kot 50.000. Slovenski avtocestni sistem je ob tem prometno obremenjen s tovornimi vozili, povprečno zaznamo tudi do 8000 tovornih vozil na dan. Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, s staranjem zgrajenih avtocest in dograjevanjem avtocestnega omrežja raste tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Zato si prizadevamo na letni ravni poskrbeti za obnovo vsaj 40 kilometrov vozišč,« je povedal Brane Nastran, vodja prometnoinformacijskega centra za državne ceste. Temu primerno je treba načrtovati obnovitvena dela, ki jih pri Darsu delijo v dve skupini. Eno so redna vzdrževalna dela, ki jih skušajo končati pred začetkom turistične sezone, vendar še vedno ostajajo določene stvari, ki jih morajo izvesti tudi po začetku sezone. Druga dela so dela v obliki pravih gradbišč, praviloma na enem smernem vozišču, torej polovici avtoceste, ta pa Dars izvaja tudi v poletni sezoni, kot je to na ljubljanskem obroču, ker je takrat najmanj prometa. »Letos bodo v prihodnjih mesecih aktivna predvidoma tri večja delovišča, na severni obvoznici med Tomačevim in Celovško cesto, na gorenjski avtocesti med Kranjem in Vodicami ter na štajerski avtocesti med Šentrupertom in Vranskim. Promet bo na vseh teh območjih urejen po dveh zoženih pasovih v vsako smer vožnje,« dodaja Nastran. In ker pri Darsu letos pričakujejo še izrazitejše prometne konice ob koncih tedna, bo teža teh seveda padla na vse potnike.
Zgoščen promet pa seveda ne pomeni zgolj zastojev, ampak lahko ponudi tudi presenečenja, recimo nenadno zaviranje, nepričakovane manevre, tudi vrivanje v vrsto in podobno. »Zato morajo biti vozniki pozorni na dogajanje in se nanj ustrezno odzivati. A vse, kar človeka ovira pri nekem opravilu in mu preprečuje dosego cilja, ga jezi, kar pomeni, da se lahko odzove agresivno, tudi s kakšnim nevarnim manevrom ali drugim neustreznim vedenjem. Zato pojdimo na pot pripravljeni na nevšečnosti in jih nikakor ne povečujmo še s svojim početjem,« pravi prometni psiholog Marko Polič. Strpna vožnja je torej eden od receptov, tukaj, tako pravijo strokovnjaki, naj bi bili domači vozniki zgled tujcem in jim po svoje tudi pomagali. A včasih je izredno težko ohraniti mirno glavo, vse skupaj pa še kako vpliva na varno vožnjo, ki naj bi bila glavna motivacija vsakega voznika. »Pod stresom sprejemamo odločitve s premalo premisleka, pogosto napačne. Tudi potem, ko že odpeljemo iz zastoja, še vedno ostaja napetost in večja verjetnost je, da bomo vozili prehitro ter pogosteje in manj varno prehitevali. Tudi ob prihodu na cilj bomo še vedno razdraženi, jezni in agresivni,« meni Niko Arnerić s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana.
Zastoji povzročajo stres
Če hočemo ali ne, se prometni kaos tako ali drugače pozna na našem zdravju. Znanstveniki kanadskega centra za preučevanje staranja na fakultete McGill v Montrealu so dognali, da je izpostavljenost dnevnemu stresu, ki ga povzročajo gneče in zastoji v prometu, vzrok za povečano možnost razvoja duševnih bolezni (vključujoč anksioznost, depresijo, shizofrenijo) med ljudmi, ki živijo v mestu. »Znanstveniki so tudi ugotovili, da je to povezano s povečanim stresom v delu možganov, ki uravnava čustva in razpoloženje pri tistih, ki živijo v mestih, v primerjavi s tistimi, ki živijo na vaseh. Stres se odraža tako na telesni ravni, ko postanemo premalo odzivni, čustveni ravni, na primer z razburjenostjo, pretirano impulzivnostjo, in splošnem psihofizičnem stanju, kar vse vpliva na podaljšan reakcijski čas, prav tako lahko popačeno zaznavamo dražljaje iz okolja,« pojasnjuje psihologinja Tina Kajzer Hameršak, vodja delavnic o varnosti v cestnem prometu in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu pri dodatnem usposabljanju voznika začetnika.
Pravilna priprava tako vozila kot potnikov, predvsem se odpravimo na pot čim bolje informirani in z veliko mero dobre volje, je torej eden od ključev, da na cilj lahko pridete varno. »Vedno je smotrno preveriti več alternativ in stanje na omenjenih cestah. V AMZS se zavedamo težav pri potovanjih, zato smo pripravili mobilno aplikacijo, ki grafično prikazuje pretočnost vseh cest v Sloveniji. Za vse tiste, ki ne uporabljajo pametnih telefonov, pa je prometni servis AMZS na voljo 24 ur na dan na telefonski številki 1987. Tam vozniki dobijo informacije o pretočnosti na želeni razdalji,« pravi Manuel Pungertnik, inštruktor varne vožnje pri AMZS.
