»Deset, devet, osem, sedem, šest...« so včeraj malo po poldnevu na igrišču Šolskega centra Krško družno odštevali profesorski zbor in dijaki, ki so spodbujali 150 sestavljalcev papirnatih letal. Sirena je natanko sedemnajst minut čez poldne naznanila konec podiranja Guinnessovega rekorda v množičnem simultanem sestavljanju papirnatih letal na več prizoriščih hkrati. Skupaj s krškimi so pri podiranju rekorda sodelovali še dijaki z dveh šol na Portugalskem ter šoli na Češkem in v Braziliji.
»List papirja prepogneš po dolgem, nato prepogneš vogale in še enkrat. Letalce zapogneš nazaj, robove temeljito pogladiš in paziš, da je konica ostra,« nam je pred začetkom uradnega dela dogodka na videz enostaven, a natančno predpisan postopek izdelave papirnatega letala dart pikado razložil dijak Matic Kovačič. In kako hitro leti tak avionček? Pričakovali smo enostaven odgovor, a dobili vse prej kot to. »Hitrost je odvisna od ročice, pospeška, vlažnosti zraka...«
Bolj kot hitrost je pomembna natančnost
Ko je sirena naznanila začetek odštevanja, se je 150 parov rok lotilo dela. Ali so dijaki resno in zavzeto ter po predpisih pristopili k izdelavi letal, so nadzorovale budne oči dveh zunanjih prič in petih nadzornikov. »Tale špica ne bo v redu,« je enega od udeležencev opozoril nadzornik. »Dajmo, še malo. Robove je treba bolj utrditi,« je bilo slišati pri drugi mizi. »Pomembno je, da delajo vsi, ne pa da eni zgolj opazujejo. In seveda, da so pri delu natančni,« je med opazovanjem pojasnil Uroš Brezovšek iz Zveze prijateljev mladine Krško, ki je imel na dogodku vlogo priče.
Da bi rekord obveljal, je moralo hkrati na vseh petih prizoriščih po svetu papirnata letala izdelovati več kot osemsto dijakov. Vsak je moral v sedemnajstih minutah izdelati najmanj tri popolna papirnata letala. Povprečje krških dijakov se je gibalo okrog šest ali sedem. A prvi, ki je oddal svojo zbirko, jih je imel kar trinajst. Nedvomno svojevrsten rekord. »Kar lepo mi je uspelo. Upam, da bodo vsa moja letala okej,« je dejal Rok Župevc. »Nisem prav veliko vadil. Je pa res, da nas je učiteljica Svetlana dobro naučila, kako sestaviti takšna letala.«
»To pa res kar dobro obvladam,« je dodala vodja projekta Svetlana Novak, ki je bila po dogodku navdušena, čeprav bo seveda šele čez mesec ali dva znano, ali se jim bo s kolegi iz tujine uspelo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov in s tem v svet ponesti tudi ime krškega srednješolskega centra. »Mislim, da nam je uspelo. Tudi moji sodelavci so bili fantastični, samo navodila sem jim dala, nato pa so odlično izpeljali svoje delo.« Po pravilih je bilo treba natančno posneti celotno sedemnajstminutno dogajanje, vključno s panoramsko sliko, izjave morajo podati tudi vsi nadzorniki in obe priči, letala pa zložiti v poseben zaboj in ga zapečatiti. Da bi simbolično vsaj malce povrnili škodo naravi, vendarle so včeraj porabili kar precej papirja, so pri šoli posadili dve drevesi.
Zvok, papir in fizika
Po mnenju direktorice šolskega centra in ravnateljice gimnazije Erne Župan Pirkovič tak dogodek učitelje in učence združi na drugačen, manj formalen način. A kot poudarja Novakova, je podiranje rekorda zgolj končni, zabavnejši del širšega projekta Zvok, papir in fizika – sprejmi izziv, pri katerem v okviru evropske skupnosti šol eTwinning sodelujejo vse omenjene šole razen brazilske.
»S portugalsko šolo sicer sodelujemo že več let, vendar je to prvi skupni projekt,« je pojasnila Novakova. »Takšna papirnata letala uporabljamo pri fiziki za vodoravni met. Merili smo pot in čas leta letala, ki smo ga lansirali s pomočjo lansirne rampe.«
Sicer pa so mednarodni projekti in praksa v tujini že stalnica krških dijakov. Kot je dodal Jože Pavlovič, ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole Krško, te dni obdelujejo še zadnje malenkosti solarnega avtomobila, s katerim se bodo prihodnji teden pomerili na mednarodnem tekmovanju solarnih avtomobilov v Sisku na Hrvaškem, vključili pa so se tudi v triletni projekt izdelave multikopterja.
