Možganska kap prizadene vsak dan več kot deset oziroma na leto več kot 4000 Slovenk in Slovencev. Še vedno predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti. Za številkami pa se poleg pretresljivih usod bolnikov pogosto skrivajo tudi boleče zgodbe njihovih svojcev, saj možganska kap lahko povzroči popolno nepokretnost, zaradi katere ostanejo bolniki za vse življenje odvisni le od pomoči drugih.

Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je mogoče danes ob pravočasnem ukrepanju marsikatero smrt in invalidnost zaradi možganske kapi preprečiti ali vsaj znatno omiliti. Ker pa je za hitro ukrepanje najbolj pomembno, da je čim več ljudi sposobnih takoj prepoznati znake možganske kapi in da vedo, kako je ob dogodku treba ukrepati, so v Društvu za srce ob svoji nedavni 25. obletnici delovanja sprožili široko celoletno akcijo ozaveščanja prebivalstva o kapi. V ospredju akcije so beseda GROM in številka 112, so povedali v društvu.

Kako prepoznate možgansko kap

Vsaka črka besede GROM razkriva en opozorilni znak možganske kapi.

G opozarja na težave z govorom in je treba na možgansko kap posumiti, če ima bolnik težave z govorom, ne najde besed, govori nerazločno ali nas ne razume.

R opozarja na ohromitev roke in pojenjajočo moč ene strani telesa.

O opozarja na obraz s povešenim ustnim kotičkom.

M opozarja, da se mudi, zelo mudi in da moramo takoj zavrteti številko 112 in poklicati pomoč.

Možgansko kap v skoraj 80 odstotkih povzroča zamašitev žile, v 15 odstotkih pa krvavitve, je pojasnila doc. dr. Janja Pretnar Oblak, predstojnica kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo v UKC Ljubljana. Ob takojšnem ukrepanju je mogoče krvni strdek raztopiti, še preden odmre del možganovine, je razložila Pretnar-Oblakova. »Statistika je pokazala, da na tak način zdravimo približno 18 odstotkov bolnikov, ki so utrpeli možgansko kap. Morda se sliši malo, vendar gre za zelo težke bolnike, ki jim s tem preprečimo težko invalidnost.« S pomočjo evropsko podprtega projekta Telekap, ki so ga uvedli pred dvema letoma, so omogočili hitrejšo pravilno oskrbo tudi bolnikom, ki ne živijo v bližini Ljubljane in je doslej njihova pot do bolnišnice, kjer so jim lahko raztopili strdek, trajala precej dlje. »Število bolnikov, ki jih obravnavamo prek Telekapi v perifernih bolnišnicah, se zvišuje. Lani smo v sklopu projekta obravnavali kar 560 bolnikov. Od teh jih je imelo možgansko kap 324, s trombolizo pa smo jih zdravili 144,« je nadaljevala zdravnica. V UKC Ljubljana so dodatno zdravili s trombolizo 230 bolnikov.

Telekap omogoča hitrejšo oskrbo

V projektu Telekap sodeluje 12 slovenskih bolnišnic in oba univerzitetna klinična centra, vendar v vseh bolnišnicah nimajo enako dobrih pogojev za takojšnje prepoznavanje in zdravljenje možganske kapi, je opozorila Pretnar-Oblakova. »Projekt Telekap omogoča, da v perifernih bolnišnicah, kjer imajo aparat za CT (ta omogoča slikanje z računalniško tomografijo) in urgentno službo, bolnika ob sprejemu pomagajo pregledati prek videokonference tudi strokovnjaki Telekapi. S tem omogočimo bolniku, da dobi trombolizo tudi uro in celo poldrugo uro prej, kot če bi potoval v Ljubljano,« je poudarila Pretnar-Oblakova.

Študije dokazujejo, da pri možganski kapi zagotavljata uspeh predvsem takojšnja odstranitev strdka v akutni fazi bolezni in kasnejša dobra oskrba v enoti za možgansko kap oziroma specializirani polintenzivni enoti. Take enote imamo žal pri nas za zdaj le tri, in sicer poleg Ljubljane in Maribora še v Celju. Za ustanovitev novih je bilo odobrenih več specializacij iz nevrologije, je še povedala strokovnjakinja. Zelo pogreša tudi boljše statistične podatke oziroma register za možgansko kap. Kot je dejala, pričakujejo zbirne in bolj poglobljene podatke o uspehih projekta Telekap naslednje leto.

Ustanova Srček Bimbam

Ob četrt stoletja delovanja so v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije ustanovili dobrodelno ustanovo Srček Bimbam. Za začetek bo pomagala predvsem otrokom, ki se zdravijo v bolnišnicah zunaj kraja svojega bivališča, saj bodo finančno pomagali staršem otrok, ki ne morejo plačati bivališča v kraju, kjer je otrok hospitaliziran. Fundacija bo trkala tudi na vest odločevalcev, da bomo v Sloveniji izboljšali skrb za bolne otroke in otroke s posebnimi potrebami, ki so zelo pogosto odrinjeni na rob in pozabljeni od družbe, so jasni v društvu.

Poslanstvo ideje so prepoznale tudi nekatere znane Slovenke, ki so pred kratkim ali pa bodo kmalu postale mamice. Ob materinstvu so postale »častne ambasadorke zdravja otrok«; tudi Oriana Girotto, ki se je rodila s prirojeno srčno napako in pričakuje drugega otroka. Otrokom bo mogoče pomagati tudi s pošiljanjem SMS-sporočil in z nakupom levčka Bimbama, ki simbolizira hrabrost. Vsi ti otroci imajo levje srce in se še kako borijo, so pojasnili v društvu.