Ljudje imamo radi vse urejeno, popredalčkano, da se lažje znajdemo. Tudi pri vremenu skušamo narediti enako. A vreme se ne da. Res nerodno. Teoretično imamo v naših krajih res štiri letne čase. No, tudi praktično, če dojemamo vreme in podnebje vsaj malo pragmatično, prožno. Zaradi nekaj bolj mokrih in malo hladnejših dni najbrž nikomur ne bo prišlo na misel, da bi poletje preimenoval v pomlad. Prepričan sem, da boste prvega septembra rekli, da je poletje za nami. In da boste res imeli občutek, da ste preživeli obdobje, ko je bilo vreme poletno (mimogrede – upam, da bo čim manj neviht in suše in močnih vetrov).
Tudi leta 2014, ko smo rekli, da že nekaj časa ni bilo poleti tako mokro, smo vendarle govorili o poletju. Sicer pa so povprečna poletja razmeroma redka. Pri vsakem bi se našlo kaj, kar štrli iz povprečja. Sploh zadnja desetletja so taka odstopanja pogostejša, morda tudi izrazitejša. Povprečno topel mesec dobimo, kadar so dnevne temperature enkrat nekoliko nižje, drugič višje od povprečne vrednosti, nekako se v tridesetih ali enaintridesetih dneh (naj mi februar oprosti) vse izravna, vsaj približno. Oziroma se ne čisto izravna, pa vendarle vse skupaj ne odstopa preveč. Lahko pa povprečni mesec dobimo tudi, če je polovica meseca izrazito podpovprečna, druga polovica pa izrazito nadpovprečna. V takem primeru pa ne bomo imeli občutka, da je bil mesec kolikor toliko povprečen. In taki so vse pogostejši. Nihanja meteoroloških količin so večja, gredo v večje skrajnosti, čeprav se dostikrat iz mesečnih povprečij tega niti ne vidi. In prav tu lahko iščemo vzorec »novega« vremena oziroma podnebja. Ali drugače povedano, to so najznačilnejši znaki podnebnih sprememb. Takim pogostim in izrazitim vremenskim nihanjem se težje prilagajamo. Ne samo ljudje, tudi rastline. Pri rastlinah se posledice ne čutijo takoj, ampak jih zaznavamo v desetletjih. Smreka v naših gozdovih, na primer, postaja zaradi daljših obdobij vročine in suše bolj občutljiva in se težje brani pred zalubniki. To je le en tak primer. Tudi sadno drevje ne kaže takega veselja, da bi obilno rodilo. Nasploh, če bi rastline znale govoriti, bi od njih najbrž izvedeli marsikaj zanimivega o »novih« oblikah vremena oziroma podnebja.
